shutterstock_570354943
Utrip mesta · destinacija

Čeprav se nam včasih zdi, da o našem planetu vemo že vse, pa temu še zdaleč ni tako. To še posebej velja za kraje, ki jih je težko doseči. Razred zase med takšnimi območji je gotovo Antarktika.

Antarktika je verjetno najmanj raziskana celina na Zemlji. Ledena puščava, ki se lahko pohvali z večjo površino kot Evropa, za zdaj skriva še veliko skrivnosti. Znanstveniki bodo v prihodnosti imeli še veliko dela, če bodo želeli raziskati skupno 14 milijonov kvadratnih kilometrov površja.

1. Prvo ujemanje na Tinderju

Ameriški znanstvenik se je odločil, da nekaj časa v decembrskem večeru nameni zabavi. Na svoj pametni telefon je naložil zmenkarsko aplikacijo Tinder. Kmalu je izsledil raziskovalko, ki je bila od njega oddaljena za 45-minutno vožnjo s helikopterjem. Podrsal je v desno, nato pa je enako storila tudi njegova nova prijateljica.

2. Nekateri kraji brez padavin že 2 milijona let

Približno 1 % celine sestavljajo suhe doline – območja, na katerih že skoraj 2 milijona let ni deževalo ali snežilo. Nekateri znanstveniki sicer predvidevajo, da bi se njihova površina do konca 21. stoletja zaradi podnebnih sprememb utegnila povečati za kar 25-krat.

4. 70 % svetovne sveže vode se nahaja na Antarktiki

Antarktika se lahko pohvali s številnimi bogastvi. Mednje spada kar 90 % svetovne količine ledu in 70 % zaloge sveže vode. Če bi se ves led na Antarktiki stopil, bi se gladina morij dvignila za približno 61 metrov.

3. Krvavi slap

Ne skrbite – na Antarktiki se ne pretaka prava kri. Voda sto metrov dolgega potoka, ki teče po ledeniku Taylor, je temno rdeče barve in na srečo le spominja na kri. Od kod izvira krvavi slap? Pod ledenikom se skriva vodni sistem s slano in mrzlo vodo z visoko vsebnostjo železa.

5. Veliko število meteoritov

Znanstveniki zatrjujejo, da meteoriti, kamni, ki na Zemljo padejo iz vesolja, z enako verjetnostjo pristajajo po vseh delih Zemljinega površja. V vlažnih območjih, kot je denimo tropski deževni gozd, kaj hitro razpadejo. Na Antarktiki vlada suho podnebje, hkrati pa kamnov na beli podlagi ni težko opaziti. Od leta 1976 so raziskovalci zbrali že 20.000 vzorcev različnih meteoritov.

6. Prvi človek, rojen na Antarktiki

Emilio Marcos Palma se je leta 1978 v zgodovino vpisal kot prvi človek, ki je na svet prijokal na Antarktiki. Do danes se je na tej celini sicer rodilo že 10 ljudi, Palma pa se še vedno lahko pohvali z nazivom človeka, rojenega na najjužnejši točki.

7. Ledena gora, večja od Jamajke

Največja ledena gora, ki so jo doslej zabeležili raziskovalci, je v dolžino merila 295 km, v širino pa 37 km. Površina gore B-15 je znašala kar 11.000 kvadratnih kilometrov, kar pomeni, da je bila večja od karibskega otoka Jamajka. Leta 2000 se je prelomila na več delov.

8. Najstarejši spermij na svetu

Švedski znanstveniki so leta 2015 na Antarktiki v fosiliziranem kokonu ličinke našli spermij, ki naj bi nastal pred 50 milijoni let.

9. Povprečna debelina ledu znaša 1,6 km

Antarktika je praktično v celoti prekrita z debelo plastjo ledu. Izjema na tem območju so le prej omenjene suhe doline. Debelina ledu v povprečju znaša 1,6 km, na nekaterih predelih pa doseže do 4,8 km.

10. Tropska celina

Temu je težko verjeti, a Antarktika je bila nekoč tropska celina. Koncentracija ogljikovega dioksida v zraku je bila pred 52 milijoni let 2-krat večja kot danes. Temperature so bile zaradi tega občutno višje. Če se bo trend naraščanja izpustov ogljikovega dioksida nadaljeval tudi v prihodnje, lahko pričakujemo, da bo Antarktika čez nekaj sto let ponovno obarvana zeleno.


shutterstock_682398709 Najboljši božični sejmi v Evropi 2018 shutterstock_759721363 Najbolj obiskana mesta na svetu v 2018 Famadihana 9 praznikov, ki so temačnejši od noči čarovnic ezgif.com-webp-to-jpg (2) V Boliviji se odpira ta odštekani hotel v slani puščavi Salar de Uyuni · ·