photo-1524356750934-a53b36db5ea3
Kulturni izbor · knjige

Že od malih nog nas starši, pozneje tudi učitelji v šoli spodbujajo k čim večjemu branju knjig, saj naj bi to imelo pozitivne učinke na nešteto človeških funkcij. Če se še zmeraj niste postali knjižni molj, pa si to želite, vas bodo morda ti znanstveni razlogi v to tudi prepričali.

Branje nas popelje v svetove, ki jih sicer ne bi nikoli videli, sreča nas z ljudmi, ki jih nikoli ne bi spoznali, spodbuja pa tudi čustva, ki jih morda nikoli niste občutili.
Tukaj je še pet drugih znanstvenih razlogov, zakaj bi morali več brati.

1. Zmanjšuje stres.

Leta 2009 so znanstveniki z univerze v Sussexu proučevali, kako različne aktivnosti zmanjšujejo stres z merjenjem napetosti srca in mišic. Branje knjige ali časopisa je samo v šestih minutah znižalo stopnjo stresa posameznika za 68 odstotkov, kar pomeni, da je branje imelo močnejši učinek kot hoja (42 odstotkov), skodelica čaja ali kave (54 odstotkov) in poslušanje glasbe (61 odstotkov). Po mnenju avtorjev je razlog za zniževanje stresa v tem, da se posameznik popolnoma potopi v branje in v zgodbo.

2. Podaljšuje življenjsko dobo.

Skupina na univerzi Yale je 12 let analizirala več kot 3600 odraslih, ki berejo, starejših od 50 let, ugotovili so, da so posamezniki, ki so 30 minut dnevno brali knjige, živeli skoraj dve leti dlje od tistih, ki so brali zgolj revije ali časopise. Udeleženci, ki so brali več kot 3,5 ure na teden, so verjetnost, da bodo umrli, zmanjšali za 23 %. Tisti, ki so brali manj kot 3,5 na teden, pa so to verjetno zmanjšali za 17 %.

3. Izboljšuje jezikovne spretnosti in poznavanje sveta.

V devetdesetih letih je Keith Stanovich s svojimi kolegi izvedel več študij, da bi ocenili razmerje med kognitivnimi spretnostmi, besediščem in znanjem ljudi, ki berejo. S preizkusom za prepoznavanje avtorjev, ki je močan napovedovalec bralne spretnosti, so ti ugotovili, da so navdušeni bralci imeli za 50 odstotkov večje besedišče in več znanja. V tem primeru gre za učinek snežne kepe – več kot berete, več besed se naučite.

4. Razvija emaptičnost.

Harvardska študija iz leta 2013, v kateri je skupina prostovoljcev brala literarno fikcijo, popularno fantastiko, dokumentarce ali nič, je pokazala, da so tisti, ki berejo literarno fantastiko, bolje identificirali čustva, ki so jih razbrali iz obrazne mimike.

5. Spodbuja kreativnost.

V našem resničnem življenju moramo sprejemati odločitve, pogosto pa ravno za tiste informacije, ki so nam v pomoč, ne naredimo prostora v naših možganih, pravi Maja Djikic, psihologinja na univerzi v Torontu. Z branjem fikcije pa naše misli postanejo odprte, ker si lahko privoščimo negotovosti. Do teh ugotovitev je Djikic prišla, potem ko je izvedla študijo, v kateri je bilo stotim ljudem naročeno, naj preberejo fikcijsko zgodbo ali navaden esej. Udeleženci so nato izpolnili vprašalnike, s katerimi so ocenili njihovo raven kognitivnega zaprtja, ki se kaže v hitrih zaključkih in izogibanju dvoumnosti v postopkih odločanja. Čustveni bralci so bili bistveno bolj prožni in ustvarjalni kot bralci esejev.

Najboljše knjige za na plažo. Top 10: najboljše knjige za na plažo to poletje Katere knjige bi morali prebrati po mnenju Bill Gatesa in Mark Zuckerberga? Katere knjige bi morali prebrati po mnenju Billa Gatesa in Marka Zuckerberga? knjige 2018 10 knjig, ki se jih v 2018 najbolj veselimo shutterstock_397255312 5 knjig, ki jih morate prebrati v novembru (2017) · ·