Narodna galerija_DSC5982
V zraku · buzz buzz

Za kulturno ustanovo je stoletnica mejnik, vreden posebne pozornosti, še zlasti, če je v svojem neprekinjenem delovanju preživela več političnih režimov in srečno prestala tudi vojne razmere. Kakšna je zgodovina naše kulturne ustanove, ki hrani največje slovenske umetnine, kaj vse vas čaka v njej in kaj vam ponuja, pa si preberite v nadaljevanju.

Časovnica Narodne galerije

Rojstni datum Društva Narodna galerija je 18. september 1918, ko je bil v negotovih razmerah razpadajoče dvoglave monarhije sklican ustanovni občni zbor. Začelo se je brez umetnostnega fonda in brez razstavnih prostorov. Narodna ozaveščenost je pripomogla k oblikovanju ustanove, ki je prevzela mestno umetnostno zbirko in jo, dopolnjeno s prvimi nakupi, marca 1920 slovesno odprla v stanovanjskih prostorih prvega nadstropja ljubljanske Kresije. Junija 1924 je Društvo Narodna galerija od magistrata prevzelo v najem Jakopičev paviljon in tako pridobilo razstavišče za občasne razstave, že novembra 1925 pa je dobilo v uporabo tudi večji del prostorov v Narodnem domu, z izjemo tistih, ki jih je zasedalo telovadno društvo Sokol, poznejši Partizan, še pozneje preimenovan v Narodni dom.

Ob praznovanju desetletnice obstoja Društva Narodna galerija so decembra 1928 v dvanajstih prostorih Narodnega doma postavili na ogled razstavo 230 slik, 132 kipov in 746 del na papirju kot izbor del iz galerijske zbirke; iz te društvene zagnanosti pa je junija 1933 sledilo odprtje stalne razstave, za katero so svoja dela odstopili ali posodili tudi Narodni muzej, Škofijski muzej in že omenjena zbirka ljubljanske mestne občine.

Društvo Narodna galerija so avgusta 1945 z državnim dekretom razpustili, s 1. junijem 1946 pa je bila z državno uredbo ustanovljena Narodna galerija kot državna ustanova.

Rast umetnostnega fonda, ki jo je leta 1986 znatno dvignila še inkorporacija t. i. vladnega fonda, je narekovala širitev prostorov, zato je bilo leta 1994 stavbi Narodnega doma dograjeno novo krilo z razstaviščem za občasne razstave, z galerijsko etažo za evropsko zbirko, z depojskimi in garažnimi prostori, s sodobnimi pisarnami za strokovne delavce in prostori za knjižnico, fototeko in fotoatelje, kar vse je omogočilo posodobitev muzejskih standardov. Manjkajoča povezava med Narodnim domom in novim krilom je oteževala nemoteno delo, in to pomanjkljivost je septembra 2001 odpravila postavitev nove steklene avle, ki je povezala oba obstoječa dela.

Pred nekaj leti se je končno začela tudi temeljita obnova palače Narodni dom. Pridobitvi dodatnih prostorov je sledila preurejena in občutno razširjena stalna postavitev umetnostne zbirke, zajete v časovnem loku od začetka 13. do sredine 20. stoletja. Odmevna otvoritev 27. januarja 2016 je rezultat dolgoletnih prizadevanj po posodobljenju zbirke nacionalnega pomena je še močneje utrdila mesto Narodne galerije med evropskimi umetnostnimi muzeji.

Velika retrospektivna razstava Ivane Kobilce

Ivana Kobilca se je v šestinštirideset let dolgem ustvarjanju zgledovala po največjih evropskih naturalistih in simbolistih. Bila je pridružena članica Salona francoske Société nationale des beaux-arts in trikrat uvrščena na njeno razstavo. Razstavljala je po celotni Evropi, med drugim s Ferdom Veselom kot prva Slovenka na beneškem bienalu. Kot edina Slovenka je redno in od blizu spremljala razstave treh glavnih secesij (na Dunaju, v Münchnu in v Berlinu). Dobivala je prestižna naročila za cerkveno in za posvetno oblast, doma in v Bosni, kot mojstrici socialnih stikov pa ji je uspelo portretirati ljudi vseh slojev in starosti: od berlinskih milijonarjev, politikov, meščank in otrok do gorenjskih vaških posebnežev.

Na prvi pregledni razstavi Kobilčinega opusa v zadnjih štirih desetletjih je v devetih razstavnih dvoranah Novega krila na ogled okoli 140 njenih del vseh slogovnih obdobij in žanrov. Kobilco so z drugimi slovenskimi realisti njene generacije družili skupna ustvarjalna zanimanja in kraji šolanja, zato so razstavljena tudi ključna dela sodobnikov, in sicer Jurija Šubica (1855–1890), Antona Ažbeta (1862–1905), Jožefa Petkovška (1861–1898) in Ferda Vesela (1861–1946).

Razstavo sestavlja dvanajst sklopov, ki raziskujejo razvoj Kobilčinih motivov od münchenskih portretnih študij in orientalizma, otroških portretov in žanrskih podob, žanrskega interierja do akta in meščanskega portreta. Poleg koraka k plenerizmu, modernega načina slikanja, so predstavljene še okoliščine nastanka alegorične podobe Slovenija se klanja Ljubljani in nekatera mesta, kjer je umetnica delovala: Ljubljana v zgodnjem in poznem obdobju, Pariz, Sarajevo in Berlin.

Priljubljenim slikam, kot sta Poletje in Kofetarica, so pridružene slikarkine umetnine iz zasebnih zbirk, ki so skoraj neznane širši javnosti, vse skupaj pa odsevajo Kobilčino ustvarjalno moč in raznolike vplive evropskih umetnostnih epicentrov.

Razstava bo na ogled do 10. februarja 2019.

Fotografska razstava detajlov umetnin iz zbirke Narodne galerije na Jakopičevem sprehajališču

Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoli si lahko do 4. novembra 2018 ogledate fotografsko razstavo umetnin iz zbirke Narodne galerije. Razstava je nastala v sodelovanju med Narodno galerijo in Turizmom Ljubljana ob stoletnici Narodne galerije, ki je za kulturno ustanovo mejnik, vreden posebne pozornosti. Razstavljeni so detajli umetnin iz stalne zbirke Narodne galerije, povečane po prenovi palače Narodnega doma leta 2016. V njih prepoznavati stvaritve naših umetnikov pomeni biti del slovenske skupnosti, biti soudeležen v njenih srečnih in manj srečnih dneh s tisto ustvarjalno voljo, ki je Narodno galerijo privedla v življenje.

Narodna galerija v Arboretumu

V Arboretumu Volčji Potok se od marca 2018 do februarja 2019 postopoma predstavljajo izbrane galerijske slike, katerih vsebina ali nastanek sta povezana z večno lepoto in pomenljivostjo cvetja in žensk. Ne v izvirniku, marveč v povečavi in v reprodukcijski tehniki, ki ustrezata parkovnemu prostoru in razmeram na prostem. Vsak mesec so v Arboretumu razstavljene tri nove slike, tako da bo v letu dni skupaj na ogled 36 umetnin. Vsaka slika je pospremljena z osnovnimi umetnostnozgodovinskim podatki in s komentarjem cvetlične vsebine. Narodna galerija v Arboretumu pripravlja tudi različne dogodke za obiskovalce, kot so strokovna vodenja, slikarske delavnice in delavnice za otroke.

Ali ste vedeli …

… da se lahko v Narodni galeriji tudi poročite? V eni izmed najlepših slavnostnih dvoran v Sloveniji, v Zlati dvorani Narodne galerije, lahko potrdite svojo ljubezen s poročnim obredom.

… da se lahko udeležite katerega izmed ustvarjalnih tečajev za odrasle? Na voljo so tečaj slikanja akvarela, tečaj risanja za začetnike, tečaj kiparjenja v glini in tečaj grafičnih tehnik globokega tiska.

… da lahko do 10. februarja 2019 praznujte rojstni dan v prijetnem vzdušju med čudovitimi umetninami naše najbolj znane umetnice Ivane Kobilca? Pod strokovnim vodstvom se lahko sprehodite po razstavi in se v družbi akademskih slikarjev preizkusite v risanju cvetličnih aranžmajev, portretov ali slikanju kavnih akvarelov.

… da so na voljo tudi ustvarjalne delavnice za družine in otroke? Prvi del delavnic se odvija v razstavnih prostorih, kjer s pomočjo predmetov, ugank in namigov raziskujemo umetnine, drugi del pa poteka v ustvarjalnem ateljeju. Namenjene so osnovnošolcem in predšolskim otrokom v spremstvu staršev.


39929199_514975992298884_3813732750402256896_n 5 prikritih resnic, kako nastane popolna fotografija, ki nam jih blogerke ne želijo razkriti Prada 2019 Najboljše modne piste vseh časov, ki presegajo meje ustvarjalnosti 40958041_238776160122089_1705385799341698927_n Kaj rast trojčkov naredi telesu? System 001 bo deloval dva tedna odprtem morju. 24-letni izumitelj bo morda rešil svet · ·