shutterstock_332274041
V zraku · tehnologija

Govorice o tem, da Google pripravlja nekaj velikega, so potrjene. Z naslednjim letom prihaja Google Chrome, ki bo samodejno blokiral vse oglase, ki jih imajo uporabniki za nadležne in s tem korenito spremenil splet in medijsko pokrajino. Tako temeljito, da je kmalu ne boste več prepoznali. Splet bo kar naenkrat postal izjemno majhen. In prav verjetno z le redkimi slovenskimi mediji.

Spletni mediji so v veliki meri zelo primerljivi z brezplačniki v tiskani obliki. Živijo od prihodkov, ki jih ustvarijo s predvajanem spletnih oglasov. In med njimi so tudi tisti izjemno nadležni, zaradi katerih postanemo vsi vsake toliko malce nervozni. A se je treba na drugi strani zavedati, da na nekaterih spletnih medijih tovrstno oglaševanje predstavlja tudi do 80 odstotkov vseh prihodkov, medtem ko oglaševanje v ‘škatlicah’ – torej spletnih pasicah v kvadratih – pomeni le drobiž. To je še posebej značilno za slovenski medijski prostor – tudi in predvsem zaradi majhnosti in jezikovne edinstvenosti slovenskega jezika. Slovenski mediji lahko preživijo le, če uporabljajo izjemno nadležne oblike oglaševanja.

Če zgodbo malce obrnemo na glavo. Mediji ustvarjajo zgodbe, ker s predvajanem oglasov služijo denar, s katerim plačajo avtorje teh zgodb. Dokaz, da je tega denarja vedno manj, je tudi raziskava viralnewschart.com, ki je v primerjavi z letom 2011 zaznala neizpodbitno dejstvo, da slovenski spletni mediji ustvarjajo 37 odstotkov manj zgodb, objavljenih na njihovih portalih. Gre za raziskavo, ki trenutno poteka na 287 slovenskih spletnih medijskih straneh. Zanimivo je tudi, da se uporabniki na zgodbe, objavljene v družbenih omrežjih, vedno manj odzivajo. Kar pomeni, da zgodbam namenijo vedno manj pozornosti z všečki in drugimi akcijami. Doseg slovenskih spletnih medijev oziroma njihov pomen pa se že drastično zmanjšuje v očeh slovenskih uporabnikov. Neposreden dokaz je generacija milenijcev, ki domačih spletnih medijev praktično ne spremlja in že živi v dvojezičnem svetu angleškega in šele nato slovenskega jezika.

A gremo nazaj k blokiranju oglasov, od katerih živijo slovenske spletne strani. Google je podjetje, ki se ukvarja z oglaševanjem, od njega živi in ima enega od največjih monopolov na spletu, ki je primerljiv le še s Facebookom. Zato se v zgodbo kakopak ne podaja sam, temveč v družbi največjih. Tudi zato na to potezo ne moremo več gledati kot le na potezo Googla, temveč potezo Googla in Facebooka ter nekaterih korporacijskih igralcev, ki zaradi svoje narave medijskega ustvarjanja ter blagovnih znamk ne potrebujejo ‘nadležnega oglaševanja’. Koalicija za “Better Ads Standard” je zato tudi izjemno široka in so v njej poleg Googla in Facebooka še podjetja Procter & Gamble, Unilever, WPP’s GroupM, Thomson Reuters, The Washington Post in IAB. Kredibilna imena korporacij, ki pa živijo v drugi realnosti kot slovenski mediji.

Kako se bo Google odločal, katere oglase bo blokiral, je zelo preprosto, saj že leta izvaja raziskavo, v kateri je več kot 25.000 uporabnikov označevalo oglase, ki so jih zmotili. Ta dognanja je vgradil v filter, kot adblocker imenujejo pri Googlu, ki bo tovrstnim oglasom preprečil predvajanje. Ker Google Chrome (in njegove mobilne različice) kot brskalnik v Sloveniji uporablja več kot 75 odstotkov uporabnikov bo tovrstno blokiranje z danes na jutri pomenilo drastičen padec oglaševalskih prihodkov slovenskih medijev, ki ne bodo mogli svojim obiskovalcem servirati oglasov, ki jim v nekaterih primerih prinašajo tudi do 80 odstotkov vseh prihodkov. Seveda lahko takoj logično sklepamo, da bo tovrstna poteza večini slovenskih medijev porezala že tako načeta ‘krila’ in jih dokončno prizemljila ter jim finančno onemogočila ustvarjanje vsebine. A ni le v tem glavni problem …

Vsi se strinjamo, da so mediji temelj demokracije, saj neodvisni mediji preprečujejo diktature, ker s svojim kritičnim pogledom na družbo omogočajo družbeno ravnotežje. Potem lahko monopol, kot ga imata Google in Facebook, pomeni odlično orožje za ustvarjanje diktature in vsiljevanje mnenja množicam z izjemno preprostimi nastavitvami algoritma, ki daje prednost pojavnosti določenih vsebin, medtem ko drugih vsebin uporabnikom ne prikazuje.

Tudi zato je tovrstna igra z mediji izjemno nevarna in že lahko pomeni pot v nek nov svet nadzorovanih informacij, ki jih lahko podaja le peščica izbranih medijev. In del te strategije je vsekakor centralizacija in monopolizacija medijev. Manj medijev, lažji nadzor informacij.

A Google še zdaleč ni edini s tovrstnim filtrom. Podobnega je začel že pred časom uporabljati tudi Facebook, ki uporabnikom manjkrat prikazuje objave spletnih medijskih strani, na katerih na drugi strani (ob kliku na povezavo v Facebook feedu) uporabnika pričakajo oglasi, ki so moteči. Tovrstnim stranem je naravni doseg njihovih objav na Facebooku padel tudi za polovico. Tako da se tovrstno filtriranje že pojavlja, čeprav o njem nihče ne govori naglas. Prav tako tudi Google že dlje časa zmanjšujejo pojavnost tovrstnih strani v iskalnih rezultatih. In to počne potihoma in brez opozoril, na kar opozarjajo številni strokovnjaki za SEO-optimizacijo. Z javno najavo Googla in njegovega filtra se vse skupaj le manifestira v gotovo dejstvo.

‘Filtriranje’ oziroma blokiranje bo najmanj vplivalo na ameriške medijske spletne strani oziroma strani v angleškem jeziku. Te prilagajajo poslovni model na spletu že dlje časa, saj v ZDA že dolgo ni zakupa oglasov prek medijskih agencij in je Googlov Adwords/Adsense pravzaprav edini (in skoraj monopolni) prihodkovni poslovni model medijev na repu in v ‘zlati’ sredini. Tudi zato tovrstni mediji živijo od sponzorstev in affiliate programov, prek katerih ustvarjajo tudi do 70 odstotkov vseh prihodkov. Temu se v zadnjih letih pridružuje vsebinski marketing, ki tovrstnim stranem že pomeni lep vir zaslužka. Zaradi rabe angleškega jezika pa je možnost rasti tovrstnih medijskih strani praktično neomejena. Poslovni model Googlovih oglasov je zaradi neprimerljivo višjih dosegov tovrstnih spletnih strani še sprejemljiv. Medtem pa v Sloveniji mediji živijo popolnoma drugačno medijsko stvarnost. Slovenščina kot jezik omogoča tako majhen doseg, da ne more obstajati medij, ki bi mu v celoti uspelo poslovno delovati le s predvajanjem neagresivnih oblik oglasov. Z izjemo tistih medijev, ki imajo za sabo drug medijski način, kot je na primer televizija, ki  pokriva izgubo, ki nastaja v okviru online oddelkov medijev.

Googlova napoved je uradno opozorilo medijem, naj se pripravijo, saj bo z naslednjim letom vse drugače. Tako vabijo medije, naj v okviru orodja za preizkušanje spletnih mest ”Webmastertools” preverijo svoje spletno mesto oziroma oglasne načine, ki jih uporabljajo, s posebej razvitim orodjem za test spletne strani. Ter naj že danes ukrepajo proti oglasnim načinom, ki jih  Google v prihodnje ne bo več dovoljeval.

citymagazine-cover Čistilnik zraka za kolo citymagazine-cover IKEA: V Ikeo že to jesen prihaja pametni dom žaluzije-cover SolarGaps: solarne žaluzije Tesline solarne strehe-cover Teslina solarna streha obljublja neomejeno garancijo in najnižjo ceno ·