A35Z2451_foto_Marko_Delbello_Ocepek
Kulturni izbor · glasba · V zraku · intervju

Booka Shade, simpatični dvojec, sinonim za tech house in techno na prelomu tisočletja, sem spoznala tik pred nastopom na festivalu InMusic v Zagrebu. Čeprav zase trdita, da nista »berlinska«, ju osebno težko uvrstim kam drugam kot pa v brbotajoči kotel vedno hitreje rastoče in priljubljene berlinske techno scene, tja, kjer se rodi le najboljše. Z njima sem se pogovarjala o novem albumu Galvany Street, na katerem sta sicer odstopila od svojega klasičnega zvoka, a me zato nista nič manj navdušila.

Deset let je, odkar sta izdala prelomni album Movements. Kaj občutita?
Movements sva pravzaprav proslavila že lani, album je namreč izšel jeseni. Ob tem sva imela kar nekaj večjih nastopov, tudi na festivalu Sonar v Barceloni. Absolutno je bila zelo lepa izkušnja, ljudje so nama že dlje časa govorili, naj ponovno izdava ta album, ker jim res veliko pomeni. Na skladbe s tega albuma še vedno dobiva pozitivne odzive. Pogledala sva vse, kar sva naredila v teh desetih letih, in naredila neke vrste refleksijo. Glasbe se nisva dotikala, album je za naju še vedno relevanten takšen, kot je. Res pa je, da je nastalo nekaj zelo, zelo dobrih remiksov. Zdi se, da sva zaprla neko poglavje, v tej zvrsti glasbe sva delovala deset let, čas je za spremembe.

Ko smo že pri spremembah, zadnji album Galvany Street nekako končuje vajino ljubezensko afero s techno glasbo.
To sva želela storiti že dlje časa. A to še ne pomeni, da ne bova več igrala ali producirala techno glasbe. Je neke vrste eksperiment, ki sva ga naredila skupaj s Craigrom Walkerjem (op. p. nekdanji pevec skupine Archive). Zmeraj sva si želela ustvariti album skupaj s piscem glasbe, ki ga bolj pritegne pisanje skladbe, prave skladbe in ne samo techno zvoka. Zato je to za naju naravni razvoj. Craiga sva spoznala v studiu pred letom in pol in začeli smo ustvarjati, a naš namen sprva ni bil album, ta je nastal naravno. Od techna se nisva poslovila, le nekaj drugačnega sva želela. In to sva naredila z Galvany Street.

Torej se je Galvany Street rodil zares spontano …
Tako je, ničesar nismo načrtovali. Želeli smo manj »bookashadovskega« zvoka, nekaj povsem drugačnega. Ko sva videla, kaj počne Craig, da so njegova besedila nekoliko temačnejša, smo se naravno pomaknili v to smer. In ko smo v nekem trenutku videli, kaj je nastalo, smo imeli album. Nastalo je seveda več skladb, a smo se odločili le za teh deset. Kaj naj rečem, prešli smo na temno stran. (smeh)

No, meni se ne zdite tako temni. Vama pa verjamem, da je bil ta album neizogiben. Že skladba Charlotte iz 2008 je imela nekaj več temačnosti …
Res je, zato Charlotte po dolgem času ponovno igrava. Ker se preprosto ujema. Kot sva že rekla, razvoj je bil res naraven. Imela sva le dvoje pravil: ne želiva zveneti enako kot na albumu EVE in ne želiva techa/housa. Tudi samo ustvarjanje albuma je bilo lahko in ne kot pri EVE, kjer sva šla skozi dolg in zelo boleč proces.

PREBERITE ŠE: INTERVJU: TRENTEMØLLER – GLASBENI VIZIONAR, KI STOJI TRDNO NA TLEH

Kakšen je odziv vajinih največjih privržencev?
Pravijo, da jih spominja na najin prvenec, Memento. Tam sva z glasbo eksperimentirala in imela temačnejši zvok.

K albumu je svoj del dodal tudi Mark Plati, glasbeni producent in veteran, ki je med drugim sodeloval z Davidom Bowiejem, Princeom, Loujem Reedom, skupino The Cure … Je tudi to razlog za tako drugačen zvok?
Marka sva spoznala prek Craiga, potem so sledili pogovori prek Skypa. Kaj naj rečeva, tipičen ameriški pozitivec. Dodal je nek svoj stil miksanja v tiste skladbe, pri katerih je sodeloval. In njegovo delo nama je bilo zelo všeč. Za naju je bila to tudi prijetna sprememba, saj sicer vedno miksava sama, vse narediva sama, in to sva želela spremeniti pri tem albumu. Ta zadnji korak v ustvarjanju, ki zna biti zelo boleč. Preden je neka skladba zares končana, lahko traja tedne, mesece in nama to neverjetno para živce.

Sicer pa ni le Plati tisti, ki sodeluje z raznimi zvenečimi imeni v svetu glasbe. Tudi vidva sta na zadnjem albumu sodelovala z znanimi zvezdami. Craiga sta že omenila, potem je tukaj še članica islandske zasedbe GusGus, Urður. Kako sta jih ulovila?
Z GusGus sva se srečala še pred sodelovanjem z Urður, a Urður do samega sodelovanja nisva osebno spoznala. Craig pa ima svoj studio v enaki stavbi kot midva. Iz Dublina se je namreč preselil v Berlin. Predstavili so nas in tukaj se je rodilo to sodelovanje.

Vprašanje, ki ga preprosto moram postaviti. Kako je igrati z legendami, kot so Depeche Mode? To priložnost sta namreč že imela.
(Smeh). To je bila odlična izkušnja. Z njimi sva igrala dvakrat, enkrat v Berlinu in enkrat v Tel Avivu. Tudi sama spadava med njihove oboževalce, so tudi eden izmed razlogov, zakaj sva se začela ukvarjati z glasbo. Bili so res prijazni, njihova celotna ekipa. V Tel Avivu sva imela težave z najino »mašinerijo«, manjkal je en manjši, a ključni del opreme, in takoj so bili pripravljeni pomagati. Med najinim nastopom v Tel Avivu je moja žena (op. p. Arnova žena) stala ob odru in imela to srečo, da je videla tudi v zaodrje, kjer je lahko opazovala napol golega Dava Gahana. Mislim, da si lahko predstavljate, kje je bila njena pozornost. (smeh)

No, jaz vem, kje bi bila moja. (smeh) Če se vrnemo nazaj k vajini glasbi, kakšen je vajin odnos do današnje techno scene in DJ-jev? Se imata za del berlinske techno scene?
Z Berlinom sva povezana, tam sva med drugim ustanovila najino založbo Get Physical, a nikoli se nisva imela za »berlinski bend«. Začela sva namreč v Frankfurtu, se selila po svetu, prav tako ne predstavljava tipičnega berlinskega zvoka. Vidiva se kot Evropejca, če lahko temu tako rečeva. Nisva povezana z enim mestom, ker se res stalno seliva. Sva pa seveda del DJ-scene tam, kjer imava studio, kar je v centru Berlina, znova in znova srečujeva druge DJ-je in producente, kot je na primer Martin Eyerer, tako da sva z dogajanjem vedno na tekočem. A v klube v Berlinu ne zahajava več tako pogosto.

Kaj prinaša prihodnost? Nadaljujeta spontano?
Trenutno je na vrsti turneja, kjer skupaj s Craigom predstavljamo nov album, pa festivalsko poletje, kjer se bova predstavila sama. Delava pa tudi že na novih materialih, ki bi lahko bili nova Yaruba, s katero bi se lahko vrnila v klube.

Sziget Glasbeni festivali 2017, ki jih ne smemo zamuditi! Foto: Ultra Europe Ultra Europe 2017: vročica pred dnevom D Koncert: Lola Marsh v Kinu Šiška Koncert: Lola Marsh v Kinu Šiška 2-john-malkovich Na Ljubljana festival prihaja John Malkovich · · ·