Pri pisanju življenjepisa moramo biti pozorni na mnogo stvari, zato se lahko hitro zgodi, da na kakšno pozabimo. Razlogi za to, da si delodajalci o nas ne ustvarijo najboljšega mnenja, se skrivajo v malenkostih.
To, da mora biti življenjepis napisan v slovnično pravilnem jeziku in na način, ki pritegne pozornost delodajalca, že vemo. Direktorji pa velikokrat prave kandidate za razpisano delovno mesto iščejo na podlagi posebnih kriterijev.
Po besedah J. T. O’Donnell, generalne direktorice podjetja WorkItDaily, objavljenih v reviji Inc., si delodajalci ljudi, ki v svojem življenjepisu ne uporabljajo številk, orišejo kot lažnive. Kandidati bi namreč morali svoje trditve podkrepiti s konkretnimi podatki, kot je denimo odstotek povečanja prihodka, ki bi ga podjetju prinesla kandidatova zaposlitev.
To napako v življenjepisih dela veliko število prosilcev za delo. Posledično šefi podvomijo o njihovih preteklih dosežkih. Če kandidat svojih izkušenj ne more podpreti s številkami, je težko ugotoviti, ali je sploh res kaj dosegel. To pa niti približno ni dobro, saj želi delodajalec izvedeti, kako je kandidat pripomogel k uspehu v prejšnjih službah.
Če nimate ideje, katere podatke v življenjepisu izraziti s številkami, O’Donnellova svetuje, da predstavite preproste informacije, npr. število klicev, ki ste jih vajeni opraviti vsakodnevno.
