Sevnica, razvlečeno mesto ob Savi, ki ji je včasih dajala ritem železniška postaja, kjer danes stoji na ogled stara parna lokomotiva z rdečimi zarobki, je resda precej odmaknjena od prestolnice, a to ne pomeni, da ni vredna obiska.
Stoletne družinske gostilne vam ponudijo obvezna in daleč naokrog znana flosarski golaž in vampe; če vam takšna kuhinja ni blizu, pa se v novejši gostilni čez cesto najde tudi pica iz krušne peči. Tradicija družabnega življenja in dobrih gostiln sega v čas pred stoletji, ko se je tukaj začela živahna sejmarska dejavnost. Na sejme so hodili ljudje prodajat in kupovat od blizu in daleč, tudi iz Hrvaške, in marsikdo je bil zdoma več dni. V Sevnici in v okolici se je vedno dobro spalo in jedlo, pa tudi za živino, s katero so barantali na sejmih, je bilo poskrbljeno. Slovenska posebnost Sevnice je salamijada v gostilni pri Vrtovšku. Gre za čisto pravo tekmovanje, kdo je zložil najlepšo in najbolj okusno suho salamo, ki ga tamkajšnje salamarsko društvo prireja že 45 let.
Skrivnostna grajska hči
V mestu, nad katerim bdi veličasten srednjeveški grad, katerega gradnja sega v 11. stoletje, popotnika pričakajo pozorni in prijazni ljudje. Iz teh krajev boste težko odšli lačni in žejni, četudi se ustavite zgolj naključno. Sicer sta grajsko zgodovino Sevnice zaznamovali družini Moscon in Auersperg. Del gradu je izjemno lepo obnovljen in urejen – tam vam bodo pokazali znamenito baročno fresko Štirje letni časi, šolski in gasilski muzej, galeriji lokalnih umetnikov Ivana Razborška in akademika Alojza Konca ter poročno in konferenčno dvorano. Z gradu je čudovit razgled na mesto in okolico, ki človeka kar vabi, da bi videl še več. A tudi sevniški grad ni brez grajske ljubezenske zgodbe. Zares priletni Sevničani, rojeni v dvajsetih letih 20. stoletja, vedo povedati zgodbo o grajski hčeri, ki jo je grofica imela s samim cesarjem na Dunaju, kjer je menda bila dvorna dama. Cesar naj bi iz ljubezni do hčere grofici podaril sevniški grad, kjer sta živeli tudi po padcu cesarstva.
Od izbranih vin do slapov in žgečkljive penine
Izletniških poti je ničkoliko, skorajda obvezen pa je obisk Ajdovskega gradca, arheološkega najdišča nad Vranjem pri Blanci, kjer so našli ostanke starokrščanske naselbine iz 5. ali 6. stoletja. Na poti se velja ustaviti na turistični kmetiji Klenovšek – Grobelnik v Podvrhu (tel.: 07 81 88 176, 041 335 257), kjer vam bodo v čudoviti degustacijski kleti postregli vinogradniško malico in vrhunska vina iz domačih vinogradov. Pogumnejši, predvsem pa tisti z malo boljšo kondicijo, se lahko odpravite do Bohorja, ki v svojem osrčju skriva štiri slapove. Če vzamete pot pod noge v Sevnici, boste občudovali Bojanco in Bojavnik, medtem ko sta Ubijavnik in najlepši med njimi – Pekel – malo od rok in dostopna iz Senovega. Do bližnjih Selc nad Blanco je le nekaj kilometrov. Če vas pot zanese tja, se ustavite na turistični kmetiji pri Roštoharjevih. (tel.: 07 816 50 55). Ponudili vam bodo slastne mesnate izdelke. Vinoljubci, še bolj pa tisti, ki prisegate na peneča se vina, ki dvigujejo peno v kozarcih in žgečkajo po grlu, se le odpravite v Orehovo – v Mastnakovo vinsko klet (tel.: 041 690 136). Če se boste odpravili na Lisco, utegnete tam ob primernem vremenu naleteti na jadralne padalce, ki izkoriščajo ugodno termiko nad Posavskim hribovjem za vznemirljive in dolge polete v dolino. Tudi sami lahko poskusite poleteti v tandemu (Simon Urh, tel.: 041 612 277; in Roman Poljšak, tel.: 031 888 810).
