cover-pametna-pametni-hobiji
V zraku · buzz buzz

Kar nekaj časa je veljalo pravilo, da se ljudje rodimo z določeno stopnjo inteligence in najboljše, kar lahko storimo je to, da živimo v okvirih našega potenciala. A znanstveniki so dokazali, da lahko svoj potencial dejansko povečamo in med samim procesom uživamo. Z učenjem novih veščin možgani namreč ustvarjajo nove živčne poti, ki omogočajo hitrejše in bolj kakovostno delo. Tukaj je seznam sedmih hobijev, ki nas delajo pametnejše.

1. Igranje glasbenega inštrumenta.

Igranje glasbe pomaga pri ustvarjalnosti, analitičnih sposobnostih, jeziku, matematiki, fini motoriki in še bi lahko naštevali. To so velike prednosti, za katere pa nekateri ljudje trdijo, da jih lahko pridobimo tudi z igranjem ekipnega športa. Glavna prednost igranja glasbenega insturmenta je ta, da krepi korpus kalozum, ki povezuje polobli možganov z ustvajanjem novih povezav. Izboljšan korpus kalozum pomaga pri vodstvenih sposobnostih, spominu, reševanju problemov in splošnem delovanju možganov, ne glede na to, koliko smo stari.

2. Branje.

Koristi branja so enake, ne glede na to, ali uživamo v branju Harryja Potterja ali zadnje izdaje Wall Steet Journal. Branje zmanjšuje stres, zaradi česar se bolje počutimo, hkrati pa povečuje tri vrste inteligence – kristalizirano, fluidno in čustveno inteligenco. To pomaga pri reševanju problemov, pri uporabi predhodnega znanja pri vsakodnevnih problemih, odkrivanju vzorcev, razumevanju procesov ter natančni razlagi ter odzivu na čustva drugih ljudi. Na delovnem mestu to pomeni boljše razumevanje, kako stvari spraviti v tek ter boljše vodstvene sposobnosti.

3. Redna rekreacija.

Občasna rekreacija ni dovolj. Redna rekreacija je veliko bolj učinkovita. Pri izvajanju le te, naše celice preplavi nevrotropični faktor BDNF, beljakovina, ki pomaga pri spominu, učenju, osredotočenosti in razumevanju. To pogosto imenujemo duševna ostrina.
Nekateri znanstveniki domnevajo, da po drugi strani predolgo sedenje ovira naše možgane, da bi delali tako, kot bi lahko.

4. Učenje novega jezika.

Pozabimo na reševanje ugank, da bi izboljšali naš spomin. Namesto tega se raje naučimo tujega jezika. Raziskave so pokazače, da so ljudje, ki so vsaj dvojezični, boljši pri reševanju ugank kot pa ljudje, ki govorijo samo en jezik. Uspešno učenje novih jezikov omogoča, da so naši možgani bolje pripravljeni na psihično zahtevne naloge. To vključuje tipične izvršilne sposobnosti, kot tudi načrtovanje in reševanje problemov.
Znanje vsaj dveh jezikov pozitivno vpliva tudi na naše sposobnosti za spremljanje okolja in na boljšo usmerjenost naše pozornosti na procese.

PREBERITE ŠE: 8 znakov, da ste nadpovprečno pametni

5. Preizkusimo naše kumulativno učenje.

Mnogi inteligentni učenci se na srednji šoli ali na fakulteti “piflajo”. Težava pri tem je ta, da te stvari še kako hitro pozabimo, saj jih le redko ponavljamo v isti obliki. Eden od razlogov, zakaj nas učenje novega jezika dela pametnejše, je gotovo ta, da zahteva kumulativno učenje (proces učenja se dogaja nenehno in se nadgrajuje). Ker ga znova in znova uporabljamo, sta slovnica in besedišče ponovljena neštetokrat – in s tem izboljšamo naše znanje tujega jezika.
Uporabimo koncept kumulativnega učenja v vsakodnevnem življenju in na našem delovnem mestu tako, da sledimo omembi vrednim delcem znanja, ki ga pridobimo. Pozorno opazujmo ali pa vodimo majhen dnevnik s čimerkoli, kar vzbudi našo pozornost.

6. Telovadimo z možgani.

Soduku, sestavljanke, uganke, družabne igre, video igre, igre s kartami ter podobne dejavnosti, povečajo nevroplastičnost (vseživljenjska zmožnost možganov, da na podlagi novih izkušenj prerazporejajo živčne poti). To vključuje številne spremembe v živčnih poteh in sinapsah, kar je v bistvu sposobnost možganov, da se reorganizirajo. Ko se živčne celice odzovejo na nove načine, to poveča nevroplastičnost, ta pa omogoča večje sposobnosti videnja stvari iz različnih zornih kotov ter razumevanje vzroka ter posledic vedenja in čustev. Zavemo se novih vzorcev in naše kognitivne sposobnosti se izboljšajo.
Čeprav je nevroplastičnost povezana tudi z prizadetostjo, kot je tinitus, lahko povečana pomaga pri preprečitv nekaterih stanj. Ljudje z visoko nevroplastičnostjo naj bi bili manj nagnjeni k anksioznosti in depresiji, hkrati pa naj bi se hitreje učili in več zapomnili.

7. Meditacija.

Leta 1992 je Dalai Lama pozval znanstvenika Richarda Davidsona, da preštudira njegove možganske valove med meditacijo. S tem naj bi ugotovil, ali lahko ustvarja posebne možganske valove na ukaz. Izkazalo se je, da so med meditacijo, osredotočeno na sočutje, možganski valovi pokazali, da so v zelo sočutnem stanju duha. Rezultati celotne raziskave so bili objavljeni v Proceedings of the National Academy of Sciences v letu 2004 in nato še v Wall Street Journal, kjer je raziskava prejela ogromno pozornosti.
Meditacija je postala zanimiva za ambiciozne ljudi, saj je študija pokazala, da lahko nadzorujemo naše možganske valove in občutimo karkoli želimo, kadar želimo. To pomeni, da se lahko počutimo močnejše pred raznimi pogajanji, bolj samozavestne, ko prosimo za povišico in bolj prepričljivi, ko želimo nekaj prodati.

shutterstock_518499061 To je tisto, kar moške najbolj razočara v postelji Parodija na slike velikih slikarjev Zabavni kolaži z Mona Lizo in drugimi karakterji iz slavnih umetniških del velikih slikarjev PicMonkey Collage Instagram račun punčke Barbie kot parodija na “hipstersko” življenje Neverjetna podobnost Neverjetne podobnosti, ki vas bodo nasmejale do solz ·