Ste kdaj razmišljali, da oblikovalci pravzaprav oblikujejo naš vsakdan, da so v našem življenju stalno prisotni? Naši pametni telefoni, ure, očala, nakit – nekdo jih je ustvaril in poskrbel za vsako podrobnost, te pa so nato naše pripomočke spremenile v nekaj nepogrešljivega. Notranjost našega avtomobila, naši čevlji, oblačila, stoli in mize – praktično vse, kar imamo in uporabljamo, je nekdo ljubeče zasnoval in izdelal.
Najnovejše
city magazine
Pomlad je letni čas, ko čistimo. Čistimo svoje omare, čistimo dom, čistimo okolico, morda čistimo tudi svoje misli in duha.
Naj kar takoj povem: ljubim London! Zame je to mesto neštetih priložnosti, fascinantnih utripov različnih kultur, mogočne zgodovine s pridihom aristokracije, mesto prijaznih ljudi, rdečih dvonadstropnih avtobusov, muzejev in galerij, literature, po kateri hrepenim, božanskih restavracij, mesto glasbe in mode. Ima vse, kar si želim, ima vse, kar iščem.
Dovolite mi, da vam najprej zaželim srečno novo leto (saj veste, nikoli ni prepozno oziroma bolje pozno kot nikoli). Naj bo novo leto nov začetek, tudi če se obenem zavedamo, da vsega, kar smo si obljubili, pač ne bomo izpolnili.
Kako zelo si za božič želim snežink. To bi bilo tako pravljično! In čeprav je to bilo pred nekaj leti pravilo, je danes ne le izjema, ampak znanstvena fantastika. Snežilo bo pred in po praznikih, snežilo bo za veliko noč in celo za prvi maj, ne bo pa snežilo za božič. Ampak ne bom obupala. Božič je znan po čudežih.
»Spanec je boljši kot žganec,« pravi stara ljudska modrost in strokovnjaki ji ne oporekajo. Človek naj bi tako dnevno potreboval od 7 do 8 ur spanja. In zgolj 14 dni s po šestimi urami spanca naj bi bilo dovolj, da se naše telo začne vesti, kot da bi imeli v krvi 0,1 promila alkohola (vir: AsapSCIENCE).
Kaj je dom? SSKJ ga opredeljuje kot prostor, hišo, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja. A dom je veliko več.
September je. Čas novih začetkov. Zame osebno še prej kot kakšen januar. Zakaj? Poletja je namreč konec (no, morda temperature v času nastajanja uvodnika res še vedno vztrajajo pri sladki tridesetici). In ko je poletja konec, ko zbledi rjavi ten, pridobljen na plažah sveta, takrat vem, da gre zares. Da ni več kar tako malo podaljšanih vikendov, da ni kolektivnih dopustov, da ni več »jaz bi pa danes delala od doma«, da ni več dopusta od tiskane izdaje našega medija, da je treba razmišljati sveže in zamisli tudi uresničevati, ne pa jih samo nalagati nekje tam zadaj v glavi (ali kjerkoli se pač že to v resnici shranjuje).
Zdrav duh v zdravem telesu. Nič novega in ni presenetljivo, da se s stresom veliko bolje spopadamo, ko so naša telesa v dobri kondiciji. Težava je, da si (pre)večkrat ne damo tistega, kar resnično potrebujemo, pa naj bo to spanec, hrana ali pa čas zase, ki je tudi resnično čas, ko se posvetimo sebi in okrevanju od napornega urnika.
Ste že kdaj razmišljali, zakaj je junij tako prekleto sladek? Pa ne sladek le v smislu, da si z največjo slastjo privoščimo najboljši sladoled v mestu in ta še kako tekne ...
Pred nekaj dnevi sem se peljala skozi Vrhniko. Kot sovoznica, izpita za avto namreč nimam. (»Say whaaaat?!«). Mimogrede, ne počutim se ravno prikrajšane, uporabljam kolo in »pešHondo« ali, lepše rečeno, svoji dve nogi.
Dočakali smo sončne dni, ko sonce prijetno greje in končno ne potrebujemo več kap, šalov ali rokavic. To so tisti dnevi, ko nas sicer kljub pomladanski utrujenosti vleče na sonce, saj še ni prevroče. Po navadi že imamo scenarij za prvi piknik in prvi »fotosešn« na klopci v parku. Idej, kako preživeti prosti čas, nam torej ne zmanjka. To je čar pomladi.