Konec leta se približuje, mesec december pa bi lahko poimenovali kar mesec prazne denarnice, zabave, kuhanega vina, šampanjca in bleščic. Skoraj bo božič, in zanj vemo, da je to čas intenzivnega razmisleka, ne samo o sebi in naših lastnih dosežkih v poslavljajočem se letu, ampak tudi o najdražjih, o prijateljih, o tistih, ki bi jih radi vsaj za ta posebni dan obdarovali, jih razveseljevali in jim namenili majhne pozornosti, ki bi jim posredno nakazovale, da jih imamo radi.
A taisti ljudje so skoraj vedno tisti, ki pravijo, da ne potrebujejo ničesar, da si ne želijo v celofan zavitih škatel, da je njihova želja ena in edina, saj ni velika, a dovolj za nekoga, ki pričakuje vaš klic, da bi vsaj v najbolj hladnem mesecu slišal vaš topel glas. Zadovoljstvo je prav gotovo z obeh strani telefonske slušalke neizmerno, še posebno, če obljubiš, da boš dotično osebo obiskal. A to so le redke vezi, ki ne zahtevajo medsebojnega obdarovanja, na drugi strani pa obstajajo tisti, pri katerih je samo ena sama beseda očitno izključena. In kako ironično, v resnici so največji popolni mali “hinavci” ravno najmlajši, saj nas njihov neverjetno dolg seznam želja potisne v pravo malo psihološko vojskovanje s preveč komercialno obarvanimi super velikimi trgovinami. A pač, za to smo več ali manj krivi sami, saj smo jih že od malega naučili, kako izvabiti nasmeh iz brezzobih ust. In kako jih prepričati, da ni nič narobe, če dirkalni avto, lutka Barbie, lik Pujse Pepe, barvite kocke Lego … niso najpomembnejši v življenju … ? To je pač druga, nadzemeljska vzgojna umetnost prepričevanja. Vsi si na žalost želimo precej isto stvar, imeti se radi, le dokazovanje le-tega je ponavadi kot nehoteno podkupovanje, drago ali poceni, ta majhni dragoceni učinek je vedno enak. Ali bo vesel(a), se poraja vprašanje, ko se znajdemo sredi neizmerno velikega izbora daril, in pomembnost našega dela se takrat pravzaprav šele začne. Izbrati tisto pravo, klasiko za učenjaka, hi-tech za geeka, nogometno žogo za žogobrcarja, domačega ljubljenca za ljubečega, zvezde za sanjača, Darth Vaderja za fantasta, surf desko ali rolko za adrenalinskega odvisneža, potovanje za popotnika, čokoladno specialiteto za gurmanskega hedonista, … je noro delo, višek naše nakupovalne aktivnosti, s potapljajočo se barko v naši denarni evidenci. Če prištejem še spremljajoče skušnjave, ki vodijo stran od našega cilja ter ves predhodni pripravljalni čas za narejen seznam želja dajejo v nič, je tako, kot bi gledali finale nogometa med Anglijo in Slovenijo. Težka in živčna stvar, ki poskrbi, da smo ne glede na rezultat na koncu srečni eni in drugi. Lahko pa preprosto poiščemo trgovino s konceptom, kjer bomo lahko kupili za vsakega nekaj, otrokom pa navsezadnje skupaj z darilom povedali in posredovali zgodbo, ki v dobi odraslosti ne bo končala v smeteh, ampak na polici otroških spominov.
