فتاة ذات ضمير أخضر

Oblikuješ torbice iz odpadnega materiala, ki nastane iz plastificiranih reklamnih transparentov. Od kod ideja?

Na študentski izmenjavi v Barceloni smo se v zgodnjih jutranjih urah vračali domov z zabave. štipendija mi ni mogla potešiti želje po Freitagovi torbi, za katero seveda nisem imela dovolj denarja, zato sem našla alternativo. Naključje je hotelo, da smo na svoji poti domov tega ranega jutra srečali servisno službo, ki je ravno menjala plakate. Na vprašanje, če smemo enega vzeti, nam je eden izmed delavcev odgovoril pritrdilno, pod pogojem da si ga sami snamemo. Za arhitektko, ki ima olfa nož vedno pri sebi, ta naloga seveda ni bila pretežka. Prijateljem in sebi sem izdelala torbe, ki se z nami še danes sprehajajo tako na predavanjih kot tudi zabavah.

Dobiš material za izdelavo torbic še vedno na podoben “napol kriminalen” način ali imaš svoje dobavitelje?

Skoraj neverjetno je, kako težko se je pri nas dokopati do “kvalitetnih smeti”. Hodila sem po raznih ustanovah in poskušala prepričati ljudi, da starih plakatov ne potrebujejo ter da jih ni smiselno skladiščiti, temveč jih je bolje ponovno uporabiti in jim dati novo namembnost. Pri nas čezcestne transparente izobeša Javna razsvetljava, ki hrani plakate na željo svojega naročnika tudi nekaj let po dogodku. Potrebno je bilo veliko birokracije, da sem odpadne transparente po uradni poti dobila v nadaljnjo uporabo. Skoraj sem že obupala, ko je na moje prošnje odgovoril Arhitekturni muzej Ljubljana; Tanja Vergles, špela šubic in Anja Zorko so še posebej zaslužne, da se naše sodelovanje še danes nadaljuje. Tako se moji izdelki prodajajo tako na bienalih BIO kot tudi v njihovi trgovinici na Karunovi 4. Kontakte sem navezala tudi z Dramo, Cankarjevim domom …

Kakšni so trendi izrabe odpadnih materialov pri nas in v tujini?

V tujini je trend ponovne uporabe materiala v isti obliki prisoten že dolgo. Od reciklaže se le-ta razlikuje po tem, da material ne dobi nove strukture in novih lastnosti, temveč se v isti obliki uporabi za drugotno namembnost. Moj oče je nekoč zelo plastično opisal moje delo s preprosto, a življenjsko izjavo: Nekoč so plakate nosili drogovi, sedaj jih v obliki torbic nosijo ljudje. V tujini so ljudje vedno bolj ozaveščeni glede tega in jim nakup naravi prijaznega izdelka kljub višji ceni ne predstavlja težave.

Katere svetovno priznane blagovne znamke poznaš, ki izdelujejo okolju prijazne izdelke?

Kar nekaj recikliranih materialov se uporablja v industriji modnih dodatkov. Recimo Freitag torbice ali izdelki Vaho works transformers. Tudi stara jadra dobivajo svojo drugo namembnost v obliki torbic v podjetju Sea Bags, medtem ko so pri Second Wind Sails poleg torbic začeli izdelovati tuš zavese in blazine. Pri Tastaturschmuck pa si lahko naročimo nakit, izdelan iz odpadnega materiala, ki nastane pri porabi računalnikov, ali drugače tipkovniški nakit.

Morda recikliranje v kakšni panogi prevladuje?

Steklo in papir prevladujeta. Je pa zanimiv podatek, da z recikliranjem v Sloveniji ne zaostajamo. Podjetje Slopak je poskrbelo za to, da smo v letu 2006 pri nas reciklirali več kot 48 odstotkov naših odpadkov, kar ni tako slabo. Ne moremo se primerjati z Belgijo, kjer reciklirajo več kot 93 odstotkov vseh svojih smeti, izpolnjujemo pa evropske smernice glede recikliranja.

Obstajajo pri nas zadržki glede izdelkov iz recikliranega materiala?

Mislim, da ne. Ljudje smo vedno bolj izobraženi glede tega. Več kot očitno se v našem vsakdanjiku kažejo posledice onesnaževanja planeta. Ljudje vedno bolj poskušajo storiti nekaj zanj. Pri prodaji svojih izdelkov sem opazila, da jih največ kupujejo ženske srednjih let, katerim se ideja zdi zanimiva in jim finančno nakup tovrstnega izdelka ne pomeni večjega izdatka. Dejstvo ostaja, da pri izdelkih, povezanih z modo, še vedno bolj prednjačita dizajn in okus posameznika kot zavest, da je s svojim nakupom naredil nekaj dobrega za Zemljo.

Je zeleni trend zajel tudi arhitekturo?

Seveda. Pri nas se pozna, da imamo majhno tržišče in posledično majhno povpraševanje. Simpoziji pasivne arhitekture so pokazatelj, da v Sloveniji še nimamo toliko znanja, ne primernih sredstev, ne delovne sile, da bi lahko govorili o trendu. Pri nas je gostoval Glenn Murcutt, eden izmed vidnejših arhitektov na tem področju, katerega delavnice sem se udeležila. Niti enkrat nismo vklopili računalnika, vse smo risali na roke in inspiracijo iskali v naravi. Zanimanje za grajenje hiš, ki porabijo malo energije iz okolja, seveda obstaja tudi pri nas. Je pa dejstvo, da se večina potencialnih lastnikov tovrstne arhitekture spotakne ob finančnem aspektu gradnje. Na začetku je vloženi kapital večji, a se vložek uporabniku povrne, še toliko bolj zdaj, ko končne svetovne zaloge goriv pojenjujejo in bodo cene energije rasle.

Sama recikliraš?

Seveda, a menim, da bi lahko bila še bolj zavzeta na tem področju. Tudi v službi smo začeli z ločevanjem odpadkov. Moramo pa paziti, da če že recikliramo, to delamo pravilno, drugače naredimo več škode kot koristi. Za primer naj navedem napačno odvržen napol poln jogurtov lonček. Če ga odvržemo med embalažo, ne da bi ga izpraznili, bo leta kontaminiral oz. zapacal celoten kontejner pravilno odvržene embalaže, ki se je ne bo moglo več uporabiti v namen recikliranja.

Se tudi sproščaš v “zelenem”?

Zelo rada tečem v Tivoliju. še posebej ko nastopi bolj stresno obdobje, je to moja najljubša oblika sprostitve. Od “zelenih” kulinaričnih razvad si najraje privoščim solato. Ko imam čas, grem na ljubljansko tržnico, kjer si zelenjavne dobrote nakupim po trenutnem razpoloženju ter si jih tudi sama doma pripravim. Ko časa ni, pa zavijem v Romea ali Putanesco.