لعبة اللوحة هي ثقافة

Je igranje družabnih iger druženje ali igra?

Gre za kvalitetno druženje ob igranju. Osebno so mi najbolj drage igre, za katere so potrebne vsaj štiri osebe. Najboljša igra je tista, ki jo lahko igram na več nivojih ali tako, da o strategiji igranja premišljujem še “celo noč”, obenem pa se ob njej sprostim, pozabim na vsakdanje probleme in uživam v druženju.

 

 

Kdaj si se odločil, da boš življenje zastavil kot igro?

Igram se že od samega začetka. Z družabnimi igrami sem se začel bolj intenzivno ukvarjati med študijem, ko smo veliko igrali Tarok in Malefic – igro, podobno Človeku ne jezi se, le da je veliko kompleksnejša, saj je potrebno na poti do cilja menjavati strategije, se izogniti sotekmovalcem, sodelovati s tistim, ki ti pomaga proti cilju in zaustaviti nasprotnike … Kasneje se je igranje nadaljevalo, z družino, saj je to zelo kvalitetno preživljanje časa z otroki. Profesionalno igranje se je začelo pred desetimi leti, ko smo v slovenščino prenesli igro Zofijin svet.

 

Vodil si podjetje Laserplus, ki deluje kot založba družabnih iger, s trgovino Črna luknja se je v Ljubljani oblikoval prostor, prijazen ljubiteljem v slovenščino prenesenih iger. Pred kratkim je nastalo društvo Igroljub. Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

Poleg promocije kulture družabnega igranja oblikovati čim večjo družino Igroljubcev, organizacijo dogodkov, kot je Festival iger, omogočiti sposojanje iger po celotni državi, ne le v Ljubljani …

 

Si kdaj premišljeval o dizajniranju lastne igre?

Ne, ker se mi zdi, da kot fizik nimam prave žile. Človek mora biti rojen za to. Tisti, ki imajo največ “osnov” za oblikovanje dobre družabne igre, so verjetno matematiki. Principov, kako priti do dobre igre, ni prav veliko. To je le osnova, treba jo je še nadgraditi z dobro zgodbo. Teuber, eden najuspešnejših oblikovalcev iger v zadnjem času, je zobni tehnik, Knizia, prav tako uspešen, je doktor matematike.

 

Igra Zofijin svet je bila prvič predstavljena na knjižnem sejmu v Frankfurtu. Je oblikovanje družabne igre podobno pisanju knjige, umetnosti?

V nekaterih točkah se zdi ustvarjanje družabnih iger še kompleksnejši proces, saj je poleg osnovnega principa igre in zgodbe potrebna še dobra grafika, ki zahteva kar nekaj inovativnosti in tehnične ter umetniške žilice.

 

Povej mi, kaj igraš in povedal ti bom, kdo si. Ali trditev drži, ko pomisliš na družabne igre?

V Sloveniji le deloma, saj tu tudi zaradi majhnosti trga veljajo nekoliko drugačna pravila, katero družabno igro uporabniki sprejmemo za svojo in katera bo uspešna. Pri nas so v zadnjem času v primerjavi s tujino nekoliko popularnejše t. i. party igre, kakršna je Activity in Pračloveki iz CroMagnona, so pa po drugi strani igre, zelo priljubljene v tujini, ki se tu nikoli ne “primejo”. Po mojem mnenju vseeno obstaja razlog, zakaj so države, kot so Nemčija, Nizozemska in skandinavske države, tiste, ki poznajo največ družabnih iger. Gre za stil življenja in druženja. Ljudje na jugu, ob Mediteranu, se družijo bolj na ulicah, v lokalih in v večjih družbah, za kar je težje najti primerno igro. Severno od Alp se ljudje družijo v nekoliko manjših družbah, večkrat doma, kar vodi v druženje ob družabnih igrah.

 

Je družabna igra simulacija življenja?

Določene igre vsekakor. Najuspešnejše, torej igre leta, kar je letos Dominion, še toliko bolj. Te igre posnemajo življenje v smislu, da moraš konstruirati določeno strategijo, da prideš do cilja. Življenje je navsezadnje prav to.

 

Kako to, da veliko uspešnih družabnih iger spodbuja naše želje po prisvajanju, nadvladovanju?

Mogoče je to možnost dati posamezniku nekaj, kar je prisotno v realnosti, a je tam veliko kompleksnejše. Možnost doseči to na mizi, je določeno zadovoljstvo, kljub temu da je le namizna igra.

 

Kje je prestolnica družabnih iger?

Država, kjer je predstavljenih okoli devetdeset odstotkov novih iger, je Nemčija. V Essenu poteka vsak oktober tudi sejem iger, kjer predstavijo vsako leto približno tristo novih iger. Sejem je vsekakor največji dogodek v svetu družabnih iger, saj ga vsako leto obišče več kot 150 tisoč ljudi, ki se tam igrajo cel dan. Ko zmanjka prostora na mizah, se preselijo na stopnice, tla, v restavracije, …