هايبرلوب - وسيلة نقل المستقبل - اجتازت اختبارها الأول بنجاح

Po letalih, avtomobilih, vlakih in vodnih plovilih se nam obeta še peta oblika transporta: Hyperloop, kot ga je poimenoval njegov izumitelj إيلون ماسك. Medtem ko nas njegovi سيارات كهربائية delajo vse manj odvisne od nafte, razvija tudi druge oblike prevoza, prijaznejše do okolja. Hyperloop temelji na premikanju aluminijaste (potniške) kapsule v cevi oz. zračnem predoru s stranskimi blažilniki, hitro gibanje, do hitrosti 1200 km/h (na Dunaju bi bili iz Ljubljane potemtakem v manj kot 20 minutah), pa mu omogoča nizek zračni tlak.

Hyperloop je svoj prvi test prestal v ameriški Nevadi, kjer je Hyperloop Technologies, ki se je v času testiranja preimenoval v Hyperloop One, postavil testno mesto, ki ga sestavlja 800 metrov tračnic za preizkus transportnega sistema prihodnosti. Do konca leta 2016 naj bi podjetje zgradilo in testiralo tudi kapsulo, progo in računalnik, ki ga bo upravljal.

Kaj sploh je Hyperloop? Gre za izjemno hiter in energetsko učinkovit prevoz v podtlačni cevi, saj kombinacija nizkega tlaka in brezstičnega premikanja kapsule za prevoz ljudi in tovora zmanjša količino trenja in posledično porabo energije. Cevi naj bi bile opremljene tudi s solarnimi celicami, celoten sistem pa naj bi proizvedel več energije, kot jo bo porabil. Prva oblika tovrstnega prevoza bo mogoča na relaciji San Francisco–Los Angeles.

Način prevoza, ki ga ponuja Hyperloop, sicer ni iz في سنة 2013, ideja namreč sega v davno leto 1827, ko je izumitelj ladijskega vijaka Josef Ressel قدم sistem pnevmatske pošte, ki je doživel številne nadgradnje. Sistem pnevmatskega prevoza je po pol stoletja ugasnil, saj so vozila v ceveh često obtičala. Pod nosom se je moral obrisati tudi projekt pnevmatske železnice pod reko Temzo, ki ga je pokopala predvsem finančna kriza.

اقرأ أكثر: Tesla model 3: avto, za katerega je večja vrsta kot za novi iPhone

Ta očitno ne more do živega Elonu Musku in njegovim projektom, ki za vedno spreminjajo tok zgodovine.