العنوان الذي يحمل بعض الجرأة مناسبٌ جدًا لمسرحيةٍ أحادية، فهو ترجمةٌ لمقالات الكاتبة والصحفية الكرواتية المثيرة للجدل، فيدرانا رودان، إلى لغة المسرح؛ وقد قام ماركو بولك بهذه الترجمة. ولعلّ قراء المقالات يتطلعون بشوقٍ إلى سماع صوت امرأةٍ بلا شعرٍ تُحيي قصتها أخيرًا...
Nekoliko provokativen naslov je za monodramo zelo primeren, saj gre za prelevitev kolumen kontroverzne hrvaške pisateljice in publicistke Vedrane Rudan v formo odrskega jezika; za transformacijo je poskrbel Marko Bulc. Bralci kolumen verjetno komaj čakamo, da končno tudi v živo slišimo žensko brez dlake na jeziku – z igro Violete Tomič –, saj gre za eno redkih publicistk, ki si o kultu mladosti, mačizmu, splavu, katoliški cerkvi in marsikaterih drugih zanimivih tematikah upa ustvariti prodorno mnenje in ga hkrati posredovati v močnem tonu. Četudi kolumen ne poznamo, se iz dvorane gotovo ne bomo odpravili pred koncem predstave, saj kot narod, ki je s Hrvati pred časom sobival v Jugoslaviji, ne delimo težko mnenja o temah, ki so izšle v knjigi zbranih kolumen Ko je ženska kurba / Ko je moški peder.