دعه يكون هو الفائز، طالما أنك في سلام.

Postavite si vprašanje: ali meti mir ali se nenehno drugim dokazovati, da imate prav? Odgovor je preprost.

V vsakem dialogu ali razpravi vam ni potrebno imeti svojega epiloga ali zaključka. Naj bo druga oseba zmagovalec, vi pa imate svoj mir. Ni potrebno, da ljudje razmišljajo, kakor vi, ali da govorijo tako, kakor vi govorite.

Kaj boste s tem dosegli, razen to, da si dvignete ego? Nič. Ustvarili si boste le sovražnike. Pustite ljudi naj mislijo, da so vas premagali in šele tedaj ste pravi zmagovalec.

Ni lahko, ampak se potrudite, da pustite drugi osebi, da je zmagovalec. To pomeni, da se zavedate, da je življenje veliko več kot verbalno tekmovanje ali dokazovanje lastne inteligence.

Veliki ljudje nikoli niso imeli potrebe, da bi se komu dokazovali, ker so vedeli in verjeli v tiste vrednote, ki so v njih. Tiste, ki ne postanejo večje ali manjše zaradi tega, ker jih nekdo prizna ali ne. Vedo, da občutek varnosti ne prihaja od zunaj, ampak ga lahko najdete le v sebi.

Pustiti drugi osebi, da je zmagovalec pomeni, da se zavežete sebi, da ego ne bo prevladujoči dejavnik pri odločanju, ampak da bo imela vaša duša pomembnejšo vlogo. To pomeni, da tekmovanja ne boste dojemali le kot izgubo časa in razuma, temveč tudi kot izgubo samozavesti.

Če dovolite drugemu, da je zmagovalec, pomeni, da se v življenju prenehate ukvarjati z nepomembnimi stvari in se spuščati v nepotrebne bitke ter se raje poglobite v tiste odločitve, ki jih sprejema vaše srce.

Pustite naj zmagajo drugi, vi pa si še naprej pišite svojo življenjsko zgodbo, ne glede na to, čigava bo zadnja.

Ko začnete nadzorovati svoje slabosti, boste spoznali, da potreba po zmagi nahaja med njimi. Odločite se, kaj želite od življenja in vse drugo potisnite na stran.

Ko vam bo postalo vseeno, kdo bo verbalni zmagovalec, boste videli, da se boste bolje počutili v svoji koži in postali tisti pravi zmagovalec.