Oseba vas je zapustila brez besed, brez sporočila, brez obrazložitve. Samo odšla je, kakor, da nikoli nista obstajala. Pustila vam je le kopico vprašanj, dvomov vase, predvidevanj, da…
Ta oseba se obnaša, kakor da ni naredila nič narobe. Krivi vse, razen sebe. Ne priznava vloge, ki jo je imela v odvijanju te drame. Dela se, kot da je bila le naključni opazovalec.
Misli, da nikoli ni storila nič narobe, da ni izgovorila niti ene besede narobe. V vsem dogajanju ne vidi niti ene napake, čeprav je bila ona kriva za večino stvari.
Nič se ne bo naučila, ne bo zrasla, ne bo delala na sebi. Ne bo si prizadevala, da bi izboljšala sebe, da se preteklost ne bi več ponovila. Saj ne vidi napak.
Najhuje je, da se ne zaveda, koliko škode je povzročila. Tako osredotočena je nase, da ne vidi, kako ljudi je ranila okoli sebe.
Misli, da je vse kar je povzročila, normalno. Misli, da je dobra oseba. Ni ji žal, prepričana, da ji vsi dolgujejo opravičilo. Ona – nikomur.
Žalostno je, da se bo do naslednje osebe obnašala enako, z nič več spoštovanja. Ker nič ne jemlje kakor lekcijo. Le njene besede in dejanja so pomembni, pa čeprav ranijo. Še naprej se bo pretvarjala, da je popolna, ker nikoli ni kriva za nič, vedno so krivi drugi.
Verjeli ste v to osebo. Mislili ste, da ji je mar. Mislili ste, da želi biti boljša oseba, da se je pripravljena potruditi. Mislili ste, da ji je mar za vas. Ampak motili ste se.
Ta oseba ni oseba, za katero ste mislili, da je. Niti blizu ni tej osebi.
A ona je še vedno ista, kakor je bila. Ne vidi svojih napak. Ne prizna si, da dela napake. Nikoli se vam ni opravičila. Ni si vzela časa, da razumela in spoznala, da povzroča bolečino. Nikoli ni prevzela odgovornost za karkoli.
Učili ste se iz svojih napak in iz njenih. Razumete, da niste popolni, delali ste napake in se iz njih tudi nekaj naučili. Trudite se postati boljša oseba kakor ste bili včeraj. A zanjo tega nikoli ne morete reči.
