يجب رسم الخط الفاصل بين الخير والشر في قلب كل إنسان.
Verjamete v idejo, da niste dovolj dobri, če niste boljši od drugih. Vedno tekmujete z drugimi, da zadovoljite svoj ego. Živite v iluziji, da ste samo vi najboljši, ostali ne štejejo. Utapljate svoje nerealne želje v množici in tam iščete svojo ljubezen. Čakate na nekoga, ki bo takšen, kakor ste si ga zamislili v svojih predstavah o idealnem partnerju in od tega ne odstopate niti za milimeter. Obsojate druge, ker niso takšni kakor vi, ker ne živijo po vaših pravilih.
Ne dovolite si da čutite (pre)več. Če je vaše življenje videti lepo od zunaj, si rečete, da ste dobro, čeprav se v notranjosti ne počutite tako. Obnašate se in delujte samo v skladu s tem, kar bo smiselno drugim ljudem. Prepričali ste se, da je otrplost varnost in sreča.
Sovražite se, ker vam je še vedno mar za osebe, za katere vam preprosto ne bi smelo več biti, ker so vas prizadele. Zaprli ste se vase. Ignorirate svoja čustva. Občutke. Iščete nekaj, kar je že davno odšlo. Plavate v preteklosti in spominih, ki jih nočete spustiti iz srca. Iščete nekaj, kar bi opravičilo vaše občutke, nekaj, kjer bi videli upanje, ki ga v bistvu sploh ni in ga nikoli ni bilo.
Zapadli ste v miselni kaos občutkov in ne znate iz njega. Ne vidite bolečine. Jo živite, ker drugače ne znate, nočete jo pusti za seboj. Ne prepoznate lepote drugih ljudi, jih obsojate, ker so drugačni od vas, ker so se rodili z drugačnimi dojemanji, kakor so vaša.
Verjamete, da ste vi vaše misli, da ste vi vaša čustva, namesto da bi jih opazovali iz razdalje.
Zavedate se stalnega toka pogovorov, ki potekajo v vas, v vaši glavi, v vaših mislih. Neskončen monolog misli. Ne glede na to, ali so razprave pozitivne ali uničujoče, v vsakem primeru jih sprejmete. Zakaj? Le zato, ker so to vaše misli? Slepo jim verjamete in zaupate.
Odločite se, kdo v vašem življenju si zasluži vašo pozornost in kdo ne. Kaj je za vas sprejemljivo in kaj ne. Ne dovolite, da je nekdo vreden ljubezni in spoštovanja samo zato, ker je ob vas, a z vami ravna grdo, vas ne spoštuje, na takšen način nikoli ne boste prijazni do sebe.
Borite se z drugimi, samo zato, da se vam ne bi bilo treba soočiti s seboj.
Vaš um upravlja z vami. Nikoli se pravzaprav ne zavedate, da ste si ustvarili življenje po delih, ki si ga morda, nikoli niste zares želeli. Z delčki, ki jih nikoli niste izbrali, ampak so tja prišli zaradi drugih ljudi, tudi zaradi vaših misli.
Zakaj bi bili svoj najhujši sovražnik? Zakaj se ne bi raje imeli radi? Sprejmite življenje. Ne verjemite v nič drugega, kakor v tisto, kar lahko takoj zaznate in vidite.
Ustvarite svojo preteklost v sedanjosti.
Zbudite se, postavite se zase, verjemite le sebi. Bodite vi, ne dopusti umu in mislim, da kreirajo vaše življenje. Ne bodite svoj sovražnik! Bodite si najboljši prijatelj!