لماذا سمي البرسيمون ذات يوم بطعام الآلهة؟

Kaki si zaradi svojega božanskega sladkega okusa, vsestranske uporabnosti tako v kozmetiki kot kulinariki in zdravilnih sestavinah vsekakor zasluži ime ”hrana bogov”.

Kaki prihaja z Vzhoda

Kaki izvira iz Kitajske, od koder se je razširil na Japonsko in drugod po svetu. V 19. stoletju so ga začeli saditi tudi v Kaliforniji in Južni Evropi. V Sloveniji so ga začeli gojiti šele pred približno sto leti, najbolje pa se pri nas počuti predvsem na Primorskem in Goriškem, kjer v začetku novembra z živo oranžno barvo popestri jesensko vzdušje.

Kakijevo drevo

Kaki raste na drevesih iz družine dreves Diospyros (ebenovcev), kar v stari grščini pomeni ”sadež bogov”. Drevesa, ki so visoka približno 7 metrov, jeseni obrodijo okrogle sadeže, ki po obliki spominjajo na paradižnik, a se od tega razlikujejo po živo oranžni barvi in tršem olupku, ki v notranjosti skriva mehko in sladko sredico.

Hranilna sestava kakija

Kaki ni le božanskega okusa, ampak je čudežna tudi njegova sestava. Je zelo nasiten sadež, a kljub temu velja za nizkokaloričnega – 100 gramov namreč vsebuje le okoli 80 kilokalorij. Kaki odlikuje visoka vsebnost antioksidantov, med katerimi je tudi betakaroten, rudnin in elementov v sledovih, med katerimi so kalij, magnezij, železo, baker, jod, krom, selen in fluor, ter vitaminov, med katerimi poleg vitamina A najdemo ogromno vitamina C ter vitamine B1, B2 in B6.

Kaki je uporaben tudi za negovanje telesa, predvsem kože, ki naj bi bila po njegovi uporabi še posebno voljna, mehka in gladka. V to naj bi verjela tudi boginja Afrodita, ki je rajski sadež uporabljala tudi v lepotilne namene in z njim ohranjala svoj mladostni videz.