Dolgoročno intervencijo sta zagnali Aleksandra Gruden in Saba Skaberne, pri čemer izkoriščata danosti mariborskega mestnega obzidja: vse od njegove simbolne do fizične vrednosti. Na 50 cm visokih ostankih nekoč 6-metrskega zidu bomo opazili sklop nabiralnikov iz prosojnega pleksi stekla. Tako nastaja prostor, kjer lahko ...
Dolgoročno intervencijo sta zagnali Aleksandra Gruden in Saba Skaberne, pri čemer izkoriščata danosti mariborskega mestnega obzidja: vse od njegove simbolne do fizične vrednosti. Na 50 cm visokih ostankih nekoč 6-metrskega zidu bomo opazili sklop nabiralnikov iz prosojnega pleksi stekla. Tako nastaja prostor, kjer lahko puščamo svoja sporočila v obliki idej, misli, fotografij, neuporabnih predmetov, oglasov in drugih simboličnih elementov, ki odsevajo naša doživljanja in razmišljanja. Ob koncu leta bosta avtorici iz predmetov postavili razstavo, morda raje kolaž mesta, ljudi, perečih tem, občutij, estetskih prebliskov, …, vsega, kar dela mesto pisano. S tem ko bodo zbiradejniki postavljeni na obzidju, to ponovno dobiva tisti namen, ki ga je imel pred stoletji – varovanje mesta, tokrat na popolnoma drugačen način. Obzidje z mnogimi elementi, kot so izolacija, prekinjena komunikacija, delitev na zunaj in znotraj, omejevanje gibanja in ločitev, z zbiradejniki nekako ukinja negativno intervencijo zidu v prostor, mesto pa vseeno varuje, saj prebivalcem znotraj in zunaj nudi možnost izražanja svojega doživljanja okolja, četudi je to s krikom ali ignoranco.
