بولينيزيا الفرنسية

Bora Bora – otok romantike
Še posebej je otok, ki mu prepoznavno podobo daje gora Otemanu, priljubljen med mladoporočenci in večnimi romantiki. Pora Pora je mitsko ime otoka, pomenilo pa naj bi ‘prvorojeni’, saj je po polinezijski legendi bil prav بورا بورا prvi otok, ki ga je vrhovni bog Taaroa potegnil iz vode, potem ko je ustvaril Havai’i, danes znan kot Raiatea. Poleg sprehodov ob sončnem zahodu in neprespanih noči v prekrasnih bungalovih nad vodo (mnogi izmed njih imajo celo steklena tla), je najbolj priljubljena aktivnost za obiskovalce opazovanje podvodnega življenja na koralnem grebenu. Oktobra se na Bora Bori konča tekmovanje Hawaiki Nui Va’a, eno najbolj spektakularnih morskih tekmovanj na svetu. Več kot sto tradicionalnih kanujev se namreč poda na 130 kilometrov dolgo morsko pot, ki se začne na otoku Huahine, konča pa na Bora Bori. Konec tekmovanja zaznamuje tudi veličastna zabava bringue – tradicionalno polinezijsko slavje z ogromno glasbe in še več pijače. Bora Bora je tudi naslov nekaterih najlepših hotelov na zemeljski obli. Hotel Bora Bora je bil zgrajen leta 1961 na odmaknjenem, a lahko dosegljivem delu otoka Raititi in se poleg 54 bungalovov lahko pohvali tudi s tremi plažami. Nekateri od bungalovov so zgrajeni nad vodo, drugi pa stojijo v hladni senci tropskih vrtov in ponujajo tudi privatne bazene. Prav tako kot ponudba so sanjske tudi cene, ki se gibljejo okoli 700 ameriških dolarjev na bungalov. Bora Bora je polna ekskluzivnih resortov, med sanjskimi je tudi Bora Bora Lagoon Resort, ki leži na majhnem peščenem otočku s čudovitim pogledom na Bora Boro in središčem dobrega počutja, ki uporablja mnoge tradicionalne polinezijske metode.

Tahiti – kraljica Pacifika
Kraljičino krono, kot najbolj obljuden del Družbenih otokov imenujejo v turističnih prospektih, tvorijo veličastni vrhovi, ki v svojih nedrjih skrivajo globoke doline, divje reke in visoke slapove. Kot ostali otoki, ima tudi Tahiti legendo o svojem nastanku, ki pravi, da otok ni bil večno tam, kjer je danes, ampak je bil na današnje mesto prenešen, zato tudi ima ime Tahiti, ki pomeni ‘prenešen’. Tahitijci prenašajo iz roda v rod tudi svojo tradicijo. Že zadnjih 120 let je julij v znamenju festivala Heiva, na katerem rokodelci predstavljajo svoje izdelke, športniki merijo svoje moči v starih športnih panogah, vsi skupaj pa se zabavajo ob privlačnih plesnih nastopih. Ena najbolj znanih tahitijskih ‘okrasij’ je tetovaža, ki izvira prav s Tahitija. Legenda o nastanku tetovaže pripoveduje o Tohuju, bogu tetovaž, ki naj bi vse ribe v oceanu odel v prelepe barve in vzorce. V polinezijski kulturi je tetovaža znak lepote in so si jo včasih slovesno nadeli mladi ob vstopu v odraslo dobo. Kraj, kjer lahko vsak dan v letu opazujete življenje Tahitijcev, je papeetska tržnica. Posebej po obisku cerkve ob nedeljah se zdi, kot da se je med stojnice z eksotičnim sadjem, živopisanim cvetjem in ribami pognalo celotno prebivalstvo glavnega mesta. Turistom je še posebej zanimiv del tržnice, kjer prodajajo uporabne predmete in spominke, ki niso najboljši ali najcenejši, so pa zanimiv prikaz ponudbe tahitijskih izdelkov na enem mestu. Tahitijske barve, vonji in okusi, predvsem pa eksotične polinezijske mladenke, so na otok privabile tudi francoskega slikarja Paula Gaugina, ki je deset od svojih zadnjih dvanajstih let preživel na Tahitiju, predvsem v vaseh Mataiea in Punaauia. V muzeju, ki je posvečen slikarju, je na ogled žal le nekaj njegovih skic, zato pa si ob obisku vzemimo čas tudi za obisk bližnjih botaničnih vrtov, ki jih je leta 1919 ustanovil ameriški profesor Harrison Smith. Sprehod med bujnim rastjem nam veliko bolj približa pokrajino, ki je navduševala Gaugina. Eksotika polinezijskih okusov je izredna tudi v tahitijski kuhinji, trenutno pa, kot drugod po svetu, na Tahitiju vlada kuhinja, ki združuje okuse z različnih delov sveta. Tako je ena od najbolj priljubljenih restavracij L’Eurasiene. Vodi jo lastnica Jeannine Letiver, ki je francosko-vietnamskega porekla, kar je opazno tudi v njeni kuhinji. Rezervacijo v restavraciji, ki stoji v odmaknjenem predelu Taravao, je težko dobiti, a užitki so zagotovljeni.

Moorea – čarobni otok
Široka in plitka laguna, ki obdaja bogato poraščene koničaste vrhove, mogočni slapovi v nedrjih otoka, podvodno kraljestvo vseh mogočih oblik in barv ter prijazne vasice pastelnih barv. Sanje o tropskem paradižu južnih morij se uresničijo na Moorei. Ker je turizem glavni vir prihodkov 250.000 prebivalcev Francoske Polinezije, moramo za zares pristno doživetje življenja v tropskem paradižu obiskati bolj oddaljena otočja, kot so otočje Austral ali Gambier, pa tudi Markeške otoke in arhipelag Tuamotu. Na Moorei skušajo obiskovalcem pričarati avtentičnost v vasi Iki, ki jo vodi Francoz Olivier Briac. Čeprav je kičasta, je vas kraj, kjer lahko na enem mestu nakupujemo, se polepšamo s tetovažo, najemo in celo poročimo. Najbolj zanimiv del je nastop skupine polinezijskih plesalcev in plesalk ter ples z ognjem. Moorea pa ni rezervirana le za razvajene turiste z globokimi žepi, ampak ponuja gostoljubje tudi tistim s tanjšimi denarnicami. Penzion Dream Island se nahaja na zasebnem otoku in je sestavljen iz nekaj skromno opremljenih bungalovov, udobne kuhinje in predvsem velike, senčne terase, ki je kot nalašč za občudovanje filmskih sončnih zahodov. Gostje, ki želijo popolno sprostitev, pa poleg čudovite narave radi uživajo v kraljevskih tretmajih resorta Moorea Pearl Resort & Spa. Pari si po magičnem ljubezenskem napitku iz Markeškega otočja, imenovanem umuheioil, nabirajo moči s tretmaji, kot je Manea Manea, ki vključuje nego celega telesa, med sproščujočimi kopelmi in masažami pa seveda uživajo v razkošno opremljenih bungalovih nad morjem. Zdravo življenje naj spremljata tudi zdrava hrana in pijača, kar na otoku, ki ga imenujejo tudi otok ananasa, ni težko. Najboljše napitke na otoku proizvajajo v tovarni Jus de fruits de Moorea, ki jo lahko tudi obiščemo, poskusimo nekaj njihovih proizvodov in si priskrbimo osvežitev med dolgimi poležavanji na plažah. Lokalna specialiteta se imenuje poisson cru – surova tuna, marinirana v kokosovem in limetinem soku. Najboljšo lahko poskusimo v restavraciji La Plage. Do restavracije moramo najprej priveslati ali si najeti čoln, a predvsem nedeljska kosila, ko restavracijo preplavijo domačini v kopalkah, so vredna nekaj dodatnih “cvenkov”, saj restavracija postane domače dvorišče v južnem morju.