mini_countryman_cooperSD_test_16
Utrip mesta · mobilno

Mini countryman že nekaj časa velja za največji minijev model, ki zmore zadovoljiti tudi osnovne družinske potrebe in želje kupca po enostavnejšem vstopanju in višjem sedenju. Ko pa ima v imenu dodano še cooper SD ALL4, pa to pomeni še bolj športno vožnjo, tudi izven urejenih cestišč in ekonomično porabo.

Neke vrste mini suv, ki v kombinaciji z All4 štirikolesnim pogonom zmore premagati tudi marsikatero težje prevozno oviro, pri terenskih podvigih pa ga največkrat ustavita nizek trebuh in cestne pnevmatike. Ampak v koraku z modnimi trendi ponuja tisto, kar kupci želijo in to je “biti višje”. Ob tem pa se poraja vprašanje ali je kratica cooper S, ki pri znamki pomeni izrazito športnost in dinamičnost, mogoče združiti s črko D, ki pa pomeni dizelsko srce in s tem varčnost.

Na preizkus smo namreč dobili coutrymana cooper SD, ki se na pogled od bencinsko gnanega cooperja S razlikuje zgolj po dodatni črki na zadku vozila, medtem ko tudi bočni pragovi še vedno pravijo: cooper S, značilna črka eS pa je tudi na provizoričnih škrgah na blatnikih in maski motorja. Oblikovno je tako vse lepo in prav, vključno z dvema izpušnima cevema na zadku in konturam le teh prilagojenemu zadnjemu odbijaču, oblikovalci pa niso pozabili niti na detajle v obliki ponovno navideznih odprtin za zajem zraka. 17-palčna platišča, ki so pri tem modelu serijska, delujejo všečno in skorajda nujno, več kot to niti nismo pogrešali.

Ob vstopu se pokaže da je countryman značilen mini in da je sedenje res občutno višje, s tem pa je boljša tudi preglednost nad dogajanjem okoli vozila. Veliko je kroma in nam ne tako všečne trde plastike, dodali so mu tudi konkretno mero klavirske črnine, ki dviguje imidž. Ogromen in značilen sredinski merilnik je našel mesto tudi na vrhu pokončne sredinske konzole v countrymanu in ergonomija je podobno kot pri ostalih samosvoja in zahteva privajanje. Kar veliko stikal je namreč postavljenih dokaj nizko in za prestavno ročico, klima je avtomatska, a le eno območna. Navigacijska naprava (ki zahteva doplačilo) je všečno umeščena v prej omenjen sredinski merilnik, pred voznikom je tako le še manjši merilnik vrtljajev in pa digitalni prikazovalnik hitrosti.

Voznikov delovni prostor je športen, glede prostora je veliko bolj zračno kot pri ostalih modelih te znamke, a vseeno prostorskih čudežev ne pričakujte. Veliko je pozornih detajlov, ki dajejo potnikom vedeti, da sedijo v avtu višjega cenovnega razreda, med temi velja omeniti ambientalno razsvetljavo s številnimi barvnimi kombinacijami, alumnijasta vodila na kateri je etui za očala v klavirski črnini in še bi lahko naštevali.

V drugi vrsti ima kupec na voljo izbirati med dvema ločenima sedežema in klasično sedežno klopjo. Mi bi dv uvodu omenjeni družinskosti vprid raje izbrali slednje. Prtljažnik ni rekordno velik, a je dobro obdelan in ima priročno dvojno dno, pod katerega dejansko lahko spraviš kaj konkretnega. Glede opreme je to tipičen mini (skoraj se nam je zapisalo BMW), kar pomeni da dobite v osnovi vse najnujnejše in kakšen priboljšek, za premium občutke pa je treba dodatno (in kar globoko) seči v žep. Parkirna pomagala, ksenonske luči, navigacija, panoramska streha, itd…vse to prihaja namreč s seznama doplačil.

Pod pokrovom motorja se je vrtel 2,0-litrski dizel, ki ga dobro poznamo že iz mesta pod pokrovi različnih BMWjevih modelov. Spremlja ga značilno robat zvok ob zagonu, ki je tudi dobro slišen v notranjost, obenem pa lepo potegne in se ne brani vrtljajev. 105 kW in (le) 305 Nm navora, se zdi v praksi dovolj za veliko večino, za dovolj zmogljivega pa se potrdi tudi v praksi. Moramo pa reči, da smo glede na črko na boku vozila pričakovali nekoliko več tistega cooper S “kicka”, saj pospeški, tudi ob pritisku na tipko sport, niso tolikšni kot smo pričakovali. Motor nikoli ne razganja od moči in kar nekako se nam je zdelo, da bi potreboval dodatnih 20 kW, saj bi bil s tem po zmogljivostih veliko bližje bencinskemu bratu in s tem vrednejši črke S v imenu. Ker velika večina tolikšne moči kljub vsemu ne potrebuje, pa moramo zapisati, da je glede na mere in maso to več kot dovolj poskočen suv malček. Se pa črka D pozna pri porabi, ki se je na testu gibala okoli sedmih litrov, kar je glede na štirikolesni pogon solidna, a nič kaj dih jemajoča številka. Povprečje se je namreč ustalilo pri 7,4-litrih. Je pa doseg zaradi relativno majhnega rezervoarja dokaj omejen.

Štirikolesni pogon All4 je pričakovano in dobrodošlo prilagodljiv, kar pomeni, da elektronika navor na posamezno os razmejuje glede na trenutne potrebe, v hitro voženih ovinkih, pa nameni večjo količino (odstotek) navora zadnjim kolesom, kar nariše vozniku nasmeh na ustih, avto pa se na zavitih gorskih odsekih počuti kot riba v vodi.

PREBERITE ŠE: Mini prvič v zgodovini s petimi vrati in več uporabnosti

30.400 evrov kolikor stane “osnovni” cooper SD je glede na značko na nosu, kar pričakovana, dodatki, ki jih je testnik premogel pa ta znesek povišajo še za slabih deset tisočakov, kar pa je glede na vse že kar konkretno zasoljena cena. Za to sicer dobite skoraj popolno opremljenega minija, ampak ja, še vedno samo minija. Za ta denar pri materinskem BMWju dobiš tudi že kakšno poslovno limuzino D-segmenta. S tem pa mislimo, da vemo, za katerega bi se velika večina “slovenčkov” odločila.

Countryman cooper SD se zahvaljujoč All4 štirikolesnemu pogonu, pelje še bolj kot po tračnicah, čeprav velja premisliti, ali se splača zanj doplačati 1.800 evrov. Odpri galerijo

1.6 literski poskočnež z 200 konji sledi zunanjosti! Opel Astra GTC – V iskanju božičnih občutkov Audi Q7 Audi Q7 – audijev paradni suv drugič na terenski olimp equinox-snowcoach Equinox Snowcoach – prikolica za motorne sani in štirikolesnike opel_astra_1.6CDTi_test_22 Opel astra 1.6 CDTi – novo dizelsko srce, novo poglavje ekonomičnosti · ·