DSC_1410_2
Utrip mesta · mobilno

Fiatova različica dodge journeja sliši na ime freemont. Je velik in prostoren križanec med kombijem, karavanom in suvom za sedem potnikov. Ta je sedaj na voljo tudi s štirikolesnim pogonom, ki pa je na voljo le v kombinaciji s prestavno avtomatiko. Ponuja veliko udobja in prilagodljivosti. Vozne lastnosti v ozadju, cena z 36.850 evri pa ni najnižja.

Fiatova različica velikega sedemsedežnika je prilagojena evropskemu okusu, testnik je imel pod motorjem fiatov agregat. Oblikovno je na las soroden Američanu, tudi zato, ker se je Italijanom mudilo, saj so v Evropi s freemontom načrtovali dobre prodajne rezultate.

Čuti se ameriški vpliv

Robusten in mišičast videz je ameriški recept, ki zna “vžgati” tudi v Evropi, še posebej, ker so videz nadgradili z vsestransko uporabnostjo. V osnovi je postavljen na 17-palčna kolesa, zadaj pa svetijo LED-luči. V dolžino meri 4,88 metra, medosna razdalja je 2,89 metra, kar je zagotovilo za udobje v notranjosti, ki je vedno namenjena sedmim potnikom. Toliko je namreč sedežev. Manjkajo pa recimo električno pomična prtljažna vrata, ki smo jih glede na končno ceno vozila kar malo pričakovali, še posebej glede na ameriške korenine in ameriški način življenja in preferenc glede avtomobilov.

Pravi sedemsedežnik

Sedeži so razporejeni v tri vrste, vsaka od njih je zaradi boljšega pregleda naprej nekoliko dvignjena. V tretjo vrsto je zaradi zadnjih vrat, ki se odpirajo široko do kota 90 stopinj, olajšano vstopanje, a bodo imeli starejši zaradi visoke stopnice težave, da se prerinejo v tretjo vrsto, ki s prostorom za kolena ni ravno razkošna. Voznik in sopotnik sedita visoko na sprednjih sedežih, ki so ergonomski, v drugi vrsti na žalost niso trije sedeži, se pa tako kot tretja vrsta zloži v ravno dno. Prtljažnik lahko iz osnovnih 167 litrov enostavno povečamo na 427-, oziroma 1461 litrov, če podremo tudi drugo vrsto.

Za nameček je klop v drugi vrsti vzdolžno pomična, stranska sedeža pa se lahko na hitro dvigne in preoblikuje v otroška sedala. Še en trik s sedeži najdemo pod voznikovim sedežem, kjer je velik odlagalni predal. Uporabnost izboljšuje še dvajset odlagališč, ki pogoltnejo skupno kar 138 litrov drobnarij.

Glede opreme v ospredju, manjka napredna tehnika

Američani radi poudarjajo velikost, kar potrjuje ekran občutljiv na dotik z diagonalo kar 11 centimetrov, z dotikanjem pa upravljamo praktično z vsem, tudi serijsko tri-območno klimatsko napravo, ki jo lahko upravljamo tudi s pomočjo klasičnih gumbov. Na ekranu se prikazuje slika z vzvratne kamere za pomoč pri parkiranju, ki sodeluje s senzorji spredaj in zadaj, a slika ne razvaja z visoko resolucijo. Hvalimo dober in glasen audio sistem, materiali so mehkejši in na otip prijetnejši, kot jih poznamo v modelih namenjenim ameriškemu trgu.

Ameriškega porekla se vseeno ni znebil. Klima se zadaj uravnava daleč stran od rok otrok, saj je konzola pritrjena na strop, obvolanska ročica je le ena, “ročna” zavora je v primeru freeomonta “nožna”, na kar se evropski kupec le stežka navadi. Med sicer bogatim seznamom opreme z izjemo kamere ni najmodernejših naprednih varnostnih pomagal, kot je zaznavanje vozil v mrtvem kotu, nastavitev trdote podvozja ali radarski tempomat. Za varnost je poskrbljeno s sistemi ESP, šestimi zračnimi blazinami, sistemom proti prevračanju vozila … v serijski opremi so tudi meglenke, tempomat, odklepanje in zagon brez ključa, alarm proti kraji in še kaj bi se našlo. Je pa opreme več kolikor veleva razredno povprečje, presežke pa gre iskati v usnjenem oblazinjenju in elektrifikaciji voznikovega sedeža, ki pa ni popolna. Kot naslonjala mora voznik namreč še vedno nastavljati ročno

Zaradi mase močnejši dizel nujen

Pod motornim pokrovom testnika je bil močnejši od obeh dvolitrskih štirivaljnih dizlov s 125 kilovati, ki se mora boriti z maso dobrih dveh ton. Dobra plat agregata je visok navor 350 njutnmetrov, ki je na voljo že v nizkih vrtljajih, kar botruje prožnosti motorja in solidnemu pospešku, hkrati pa tudi ekonomičnosti. Slednja je sicer boljša v primeru ročnega menjalnika. Samodejni menjalnik v testniku ob dinamični vožnji daje občutek, da se moč na vsa štiri kolesa prenaša prepočasi, takrat se v notranjost vozila prebije veliko hrupa, ki s hitrostjo samo narašča.

Najvišja hitrost je razmeroma nizka, 183 km/h. Preseneti dokaj neposreden hidravlični servo volan, ki je prilagojen evropskih voznikom, zmoti le njegova velikost, ki zahteva prilagajanje. Za razliko od velikih evropskih športnih terencev je med ovinki manj agilen in vodljiv, nagibanja je preveč. Z udobnim blaženjem se izkaže na avtocesti in slabše vzdrževanih poteh.

PREBERITE ŠE: Jeep cherokee – na dvodnevnem obisku pri nas in jeseni na cestah

Na testnem krogu je bila poraba 9,1 litra plinskega olja, z ročnim menjalnikom smo v povprečju porabili skoraj liter manj. Cena testnika znaša 36.800 evrov, s popustom oa je 2.500 evrov nižja. Cenejša in bolj racionalna izbira je kombinacija enako zmogljivega agregata in ročnega menjalnika, ki moč na cesto prenaša na dve kolesi. Od štirikolesnega testnika pa je cenejša za skoraj pet tisočakov. Tako bi se mi raje odločili za slednjo, saj prestavna avtomatika ne briljira, štirikolesni pogon pa bi potrebovali tako redko, da se zanj ne splača doplačati. Pa še odhodi iz urejenih cestišč zaradi relativno “velikega trebuha” pri veliki večini ne bodo ravno pogosti, zato premislite, ali AWD res potrebujete, ali plačujete le neko nekaj kar je fino imeti, a se le redkokdaj uporablja.

Cena testnega vozila: 36.290 evrov, s popustom: 33.790 evrov

Odpri galerijo

 


IMG_2829 Toyota yaris – bolj barvita in izpopolnjena ter z masko v obliki črke X po nove kupce renault-eolab-3-1 Renault Eolab – premikajoči se hibridni laboratorij stotine inovacij IMG_2434 BMW 220d – mali športnik z geni pravih gran turismo kupejev Ford-C-MAX-Grand-23 Ford C-max – zategovanje gub prineslo “aston martinovo” masko ·