Berlin2
Utrip mesta · destinacija

Danes na poti proti nekdanjemu prehodu Checkpoint Charlie turisti pogledujejo v izložbe z zvenečimi imeni, kot so Gucci, Prada, Escada in Hugo Boss. Realnost, ki smo jo mnogi živeli do pred nekaj desetletij, danes zabava predvsem najstnike in nostalgike v berlinskih muzejih.

Realnost, ki smo jo mnogi živeli do pred nekaj desetletij, danes zabava predvsem najstnike in nostalgike v berlinskih …

Spomini na polpreteklo zgodovino
Mesto, ki je poosebljalo absurd hladne vojne, dolga leta razdeljeno na zahodni in vzhodni del in kruto ločeno z zidom, je upravičeno kraj, kjer takšni spomini pridejo do izraza. V muzeju DDR (bivše Vzhodne Nemčije) lahko tako občudujemo bivalne prostore socialističnih stanovanj, se zabavamo ob opazovanju modnih dodatkov, šolskih potrebščin in izdelkov za domačo uporabo, narejenih v bivši komunistični državi, lahko pa se tudi usedemo v trabanta in se prepustimo udobju, ki ga je ponujala vzhodnonemška avtomobilska industrija. Na najbolj znani ulici zahodnega dela mesta Kurfürstendamm, simbolu potrošniške družbe z najprestižnejšimi trgovinami, si lahko ogledamo razstavo The Story of Berlin, berlinsko zgodbo, razstavo, ki nas popelje skozi osemstoletno zgodovino nemške prestolnice. Med sprehodom skozi 23 tematsko urejenih prostorov spoznamo začetke mesta, prusko dobo, dekadentna dvajseta leta prejšnjega stoletja, Hitlerjev Berlin in obdobje razdeljenega mesta, višek pa predstavlja obisk originalnega nuklearnega zaklonišča, zgrajenega pod Kurfürstendammom, v katerega bi se ob jedrskem napadu lahko zateklo 3592 civilistov. Simbol razdeljenega mesta je bil prav gotovo več kot 140 kilometrov dolg Berlinski zid, ki je 28 let razdvajal mesto in njegove prebivalce. Med poskusi prebega na zahodno stran se je smrtno ponesrečilo ali pa je bilo ubitih vsaj 136 ljudi in vsem njim ter tistim, ki ne želijo pozabiti tega žalostnega obdobja, je namenjen muzej Belinskega zidu. Haus am Checkpoint Charlie, kot se muzej imenuje, se nahaja tik ob najbolj znanem prehodu med vzhodnim in zahodnim delom, ki je bil namenjen tujcem in pripadnikom zavezniških sil. Prav gotovo so v muzeju najbolj zanimiva orodja in načini, na katere so ubežniki poskušali uresničiti svoj beg na zahod. Berlinski zid je novembra leta 1989 padel in prinesel upanje milijonom prebivalcev Vzhodne Evrope. Zid, ki je sramotno ločeval bivše someščane in prijatelje, so odstranili, le na nekaterih delih nas nanj spominjajo ostanki. Najdaljši ohranjeni del Berlinskega zidu se imenuje East Side Gallery. 1,3 kilometra dolg zid ob reki Spree je prekrit s 106 poslikavami umetnikov z vsega sveta, v bližnji prodajalni spominkov pa se lahko založimo z “originalnimi” deli zidu, majicami, brošurami in razglednicami Berlinskega zidu.

Reven, a seksi
Leta 2003 je berlinski župan Klaus Wowereit v intervjuju izjavil, da nemška prestolnica ne dosega ekonomske stopnje nekaterih drugih nemških mest, ima pa ogromno prostora, ki je na voljo prebivalcem po odstranitvi Berlinskega zidu, kar posledično pomeni, da cene stanovanj niso visoke. Prav zaradi nizkih življenjskih stroškov je postal Berlin novi dom neštetim priseljencem in umetnikom, ki so nekdaj sivo mesto, polno strahu, vohunov in groženj, spremenili v neverjetno, nikoli spečo metropolo. K temu so pripomogli tudi priznani arhitekti, ki so v začetku devetdesetih, ko je Berlin ponovno postal prestolnica združene Nemčije, pogumno začrtali nove smernice. Tipičen primer novega Berlina je Potsdamer Platz v bližini Brandenburških vrat. Ogromno prazno območje ob Berlinskem zidu, ki so ga nadzorovali vzhodnonemški vojaki, je danes poslovni in zabaviščni center. Poleg pisarn, hotelov, koncertnih dvoran in restavracij, je ogleda vredna prav arhitektura, še posebej streha, ki prekriva glavni del Sony Centra, s katero so arhitekti skušali prikazati japonsko sveto goro Fuji.

Tudi stavba nemškega parlamenta, ki je v svoji zgodovini doživljala vzpone in padce, intrige in zarote, ponovno sije v prenovljeni podobi. Zanjo je poskrbel angleški arhitekt Sir Norman Foster, vsak dan do polnoči (zadnji vhod ob 22. uri) pa se lahko sprehodimo po kupoli na vrhu parlamenta in občudujemo pogled na mesto ob reki Spree. Večina Berlinčanov si ne more privoščiti zapravljanja na elegantni Friedrichstrasse, zato pa veselo pohajkujejo po predelu Prenzlauer Berg, kjer so prenovljene stavbe iz devetnajstega stoletja postale ena od najbolj priljubljenih sosesk v mestu. Med čudovito obnovljenimi fasadami, zelenimi dvorišči, cerkvami in sinagogami Berlinčani v eksotičnih restavracijah uživajo v spoznavanju okusov z najrazličnejših koncev sveta in spoznavajo modne trende, ki jih ustvarjajo domiselni mladi oblikovalci.

Vzhodni del Berlina se spreminja s svetlobno hitrostjo in nekdaj zanemarjeni deli mesta postajajo trendovski predeli. Prenzlauer Berg je dokaz, da stari dobri zahod v Berlinu ne predstavlja več tistega, kar je nekoč. Seveda zahod še vedno ostaja zahod, a predvsem središče vzhodnega dela, imenovano Mitte, postaja vse bolj dinamično središče mesta. Najboljši klubi (Felix, Week12end), muzejski otok, ki je celo na UNESCO – vem seznamu svetovne kulturne dediščine, najlepša berlinska ulica Unter den Linden, ki se končuje (ali pa začenja) z Brandenburškimi vrati, in Alexanderplatz s televizijskim stolpom so glavne turistične točke Berlina.

Poleg svetlih zvezd vzhodnega dela mesta ne smemo spregledati predela, ki bo v bližnji prihodnosti prav gotovo postal ena od glavnih trendovskih točk: Kreuzberg ima zaradi velikega števila turških priseljencev nadimek Mali Istanbul, a prav v tem delu najdemo veliko število restavracij in nočnih lokalov, pa tudi galerij in umetniških paviljonov. Čeprav se podoba, ritem in energija Berlina vsakodnevno spreminjajo, pa ostaja nespremenjena paradna ulica bivšega vzhodnega Berlina Karl-Marx-Allee, zgrajena med letoma 1952 in 1960. Avenija, dolga 2 kilometra in široka kar 89 metrov, je obdana z monumentalnimi osemnadstropnimi zgradbami, zgrajenimi v tako imenovanem slogu poročnih tort – klasičnem slogu prvih povojnih let Sovjetske zveze. Med zgradbami s propadajočimi mozaiki in starimi napisi (Café Moskva, reklamni panoji za tovornjake Tatra, …) se pravi nostalgiki zbirajo v klubu Babette, kjer lahko pred klubom posedamo na klopeh iz socialističnih kinodvoran, kjer so naši starši poslušali partijske sestanke in se ob srkanju piva resnično lahko strinjamo z Wowereitovimi besedami, da je Berlin reven, a seksi.


V bližini sedeža avtomobilskega giganta Volkswagen v nemškem mestu Wolfsburg, je korporacija zgradilo pravo malo mesto, posvečeno avtomobilom pod okriljem Volkswagna. Autostadt – mesto, posvečeno avtomobilu 180463159 Voden kolesarski potep po Ljubljani lower-48-a-trunk-full-of-organized-gear-hours-later-it-was-a-pile-of-junk Pustila sta službo in odšla na epsko potovanje po svetu Destinacija_Jadran_4 Po Jadranu – z druge perspektive · · · ·