Od časov, ko so ljudje, oblečeni v strašne kostume, z ustvarjanjem trušča preganjali zimo, je minilo veliko časa, želja po popestritvi sivih zimskih dni pa ni izginila. Nasprotno, razlog za veseljačenje se je razširil po vsem svetu, tudi v vroče tropske kraje. Pustni čas je postal peti letni čas, čas, ko odvržemo skrbi in pozabimo na dolgočasno vsakdanjost. Ali je bil povod za karneval Bakus, trda zima, želja po skrivanju identitete ali kaj drugega, danes ni važno, pomembno je, da se v času karnevala raja po vsem svetu.
Benetke, Italija
Beneško navdušenje nad skrivanjem za maskami ima korenine globoko v srednjem veku, ko je bila anonimnost v strogem kastnem sistemu nujna za vse, ki so se, v prenatrpanem mestu, kjer so se vsi poznali, radi predajali nemoralnim užitkom. Nošnja mask je bila zelo razširjena in dovoljena v različnih obdobjih leta in ob najrazličnejših priložnostih, kar pa ni bilo po volji Cerkvi, ki je navado omejevala, dokler ni postalo najlažje določiti obdobja, ko so se maske lahko nosile. Čas od konca decembra do pepelnične srede, imenovan karneval, je postal čas zabave, užitkov in mask. Ko so v Benetke vkorakali Francozi, so običaj prepovedali, kljub občasnim poskusom in zasebnim zabavam pa so karneval podjetni turistični delavci, v želji po zaslužku v deževnem in hladnem delu leta, obudili šele leta 1979. Danes je karneval v Benetkah nam najbližje ljudsko rajanje masovnih razsežnosti, saj ga letno obišče več kot tri milijone obiskovalcev. Čeprav se je karneval letos uradno začel že 31. januarja, se glavni dogodki odvijajo med 7. in 17. februarjem. Lani so poleg prenapolnjenega Trga svetega Marka dogodke začeli organizirati tudi v bivšem Arzenalu, kjer se bodo odvijali šovi, koncerti, gledališke prireditve in večerja s predstavo Tentazioni, ki bo tudi edini dogodek, za katerega bodo morali obiskovalci plačati, in to kar zajetnih 200 evrov. Najbolj obiskan dogodek je zagotovo izbira najboljših kostumov, ki se vsak dan ob 11. in 15. uri odvija na Trgu svetega Marka, veliki finale in razglasitev najlepših kostumov pa sta napovedana za nedeljo, 16. februarja.
www.carnevale.venezia.it
Trinidad in Tobago, Karibsko otočje
Festival, ki ga v Evropi praznujemo v najbolj hladnem delu leta, je presneto vroč na Karibih. V majhni otoški državici, ki leži na dveh otokih, Trinindad in Tobago, je karneval največji dogodek leta, in za otoške prebivalce velja pravilo, da jim leto mine v pripravah na rajanje in po njem v obujanju spominov na karneval. Otoka so po španski kolonizaciji naselili narodi z vseh koncev sveta, kar se odraža tudi v otoški glasbi, ki je mešanica evropskih, afriških in indijskih vplivov. V osemnajstem stoletju so Francozi prinesli svojo kulturo, navade in karneval, v obliki razkošnih plesov v maskah, ki jim sužnji niso smeli prisostvovati. Posnemanje gosposkih plesov, ki so jim dodali svoje rituale in folkloro, je rodilo enega najbolj pisanih in znanih karnevalov. Uradno sta karnevalska dneva dva, pustni ponedeljek in torek, karnevalski čas pa se začne že takoj po božiču. Kako resno prebivalci jemljejo glavna dva karnevalska dneva, pove dejstvo, da se prva zabava, imenovana J’Ouvert začne v ponedeljek že ob 4. uri zjutraj, od zore do mraka pa ulice preplavljajo povorke pisanih kostumov, glasbenikov, plesalcev in seveda ekstatične množice.
www.gotrinidadandtobago.com
Reka, Hrvaška
Reka je bila po svojem karnevalskem življenju poznana že pred stotimi leti, ko je v maskiranih plesih in sprevodih uživalo avstrijsko ter madžarsko plemstvo, ruske kneginje, nemški baroni in grofje iz vse Evrope. Starodavno tradicijo je kvarnerska prestolnica ponovno oživela leta 1982. Niz povork, ”fešt”, tekmovanj, razstav in koncertov, ki temeljijo na starih pustnih običajih, z elementi beneškega in avstrijskega mestnega karnevala, se je začel na dan svetega Antona, 17. januarja, z dvigom karnevalske zastave. Kvarnerskega pustnega dogajanja in predvsem preganjanja zime si ne moremo predstavljati brez ”zvončarjev”, ki močno spominjajo na naše slovenske kurente. Oblečeni v mornarsko črtasto majico, s strašljivo masko in neobičajno velikimi kravjimi zvonci, so najbolj značilna pustna skupina, ki marsikateremu obiskovalcu požene strah v kosti. Vrhunec reškega pustnega rajanja je mednarodna karnevalska povorka, ki je odsev stoletne tradicije pa tudi parodija na trenutne politične in družbene razmere, ko se po glavni reški ulici Korzo sprehodi več kot deset tisoč sodelujočih v tematskih skupinah iz številnih evropskih držav.
www.rijecki-karneval.hr
Santa Cruz de Tenerife, Kanarski otoki
Mesto, ki si je med karnevalom leta 1987 priborilo mesto v Guinnessovi knjigi rekordov, saj je zbralo največ ljudi na eni prireditvi, bilo jih je več kot 250.000, si zasluži biti pobrateno z brazilskim Riom, saj je v obeh mestih zabava številka ena prav čas karnevala.
Rajanje na ulicah glavnega mesta največjega od Kanarskih otokov se bo začelo 11. februarja ob 21.30 z izborom kraljice karnevala, se nadaljevalo s petkovo parado in končalo na pepelnično sredo, ko se bodo utrujeni prebivalci poslovili od pusta v komični povorki, imenovani ”pokop sardine”. A zabavi ne bo konca, saj se bo vikend po koncu karnevala spet prešerno veseljačilo na zabavi, imenovani Piñata. Tudi v času diktature, ko so bile pustne zabave v Španiji prepovedane, so tradicijo karnevala, ki na Tenerifu sega v začetek 17. stoletja, v Santa Cruzu nadaljevali in danes so vstopnice za najbolj pomembne prireditve, kot sta izbor kraljice karnevala in finalno tekmovanje Odraslih v ”murgah” (glasbeno gledališče), razprodane v eni uri. Vsako leto imajo nastopajoči tudi temo, ki ji morajo slediti, letošnja tema je prihodnost.
carnavaldetenerife.com
Köln, Nemčija
Kako dolgo se v Nemčiji organizirajo zabave, na katerih preganjajo zimo, ni jasno, jasno pa je, da so se pruske oblasti leta 1823 odločile ustanoviti ”Festordendes Komitee”, ki je narekoval pravila obnašanja na uličnih pustnih zabavah. Tega leta je Köln tudi prvič organizirano praznoval ”Rosenmontag” – vrtnični ponedeljek, katerega moto je bilo ustoličenje karnevalskega kralja. V letih, ki so sledila, so se rodili tradicije in običaji kolnskega karnevala. Peti letni čas se v mestu začne že 11. 11. ob 11.11, najbolj nori dnevi karnevala pa se začnejo v četrtek pred pustnim vikendom z ženskim karnevalskim dnem, vrhunec pa dosežejo na pustni ali ”vrtnični” ponedeljek z uradno parado, ki se začne ob 10.30 in ji prisostvuje več kot milijon udeležencev v kostumih. Po mestu ves dan odzvanjajo bojni kriki ”Kölle Alaaf”, kar pomeni ”živel Köln”. Zabava, po različnih mestnih predelih, se nadaljuje v torek in se konča na pepelnično sredo, ko utrujeni ”preživeli” mačka zdravijo z ribjo juho. Za vse, ki ne utegnejo priti v Köln v času pusta, pa so leta 2005 odprli Muzej karnevala, ki prikazuje zgodovino in razvoj pusta v Evropi.
www.koelnerkarneval.de
PREBERITE ŠE: 9 “najstrašnejših” praznikov po svetu
New Orleans, Združene države Amerike
Kaj je karneval, kako se imenuje in kdaj se začne, različno pojmujejo na različnih koncih sveta. V ZDA je najbolj karnevalsko mesto New Orleans, kjer se karnevalsko obdobje začne 6. januarja, višek pa je zabava na pustni torek, imenovana Mardi Gras. Kot večina ameriških tradicij, tudi začetki Mardi Grasa segajo v srednjeveško Evropo, prek Rima, Benetk in Francije, 17. in 18. stoletja do francoske vladarske družine Burbonov, v času katerih je bil ustanovljen New Orleans. Že v tridesetih letih 18. stoletja so v New Orleansu karneval praznovali na elegantnih in razkošnih plesih. Leta 1872 je skupina podjetnikov predstavila kralja karnevala Rexa, v čast takratnemu gostu, ruskemu velikemu vojvodi Romanovu, pa so za uradne barve karnevala izbrali vijolično, zeleno in zlato, barve dinastije Romanov. Vijolična predstavlja pravico, zlata moč in zelena vero. Leta 1875 je guverner Louisiane razglasil pustni torek za uradni praznik, kar ostaja še danes. Turisti se ponavadi na pustni torek zberejo v Francoski četrti, predvsem na ulici Burbon Street, a najpomembnejši dogodki se odvijajo na relaciji avenija St. Charles in Canal Street, po katerih paradirajo skupine, imenovane ”krewes”, na ogromnih vozilih, imenovanih ”floati”, in mečejo ”thorws”, najrazličnejše plastične kovance, ”girlande” in plišaste živali med množico. Parada je glavna atrakcija uličnega karnevala, tisti z globljimi žepi pa se raje udeležijo plesov, na katerih nastopajo najbolj znana imena iz sveta zabave.
kreweofbacchus.org
www.mardigrasneworleans.com
Rio de Janeiro, Brazilija
Karneval vseh karnevalov se odvija v ”čudovitem mestu” Rio de Janeiro. V času karnevala se ne sklepa poslov, otroci so na počitnicah, tisti, ki tedna (ali več) dni neprestanega veseljačenja ne marajo, zapustijo mesto, vsi pa si v nestrpnem pričakovanju najbolj norih dni v letu voščijo ”bom carnival” (dober karneval). Uradnega začetka karnevala v Riu ni, zabave in ulične parade se vrstijo od začetka leta. V družbi, ki je »močno« katoliška, karneval jemljejo »močno« resno. Izvor besede je latinski, carne vale, in pomeni zbogom meso. A preden se mu odrečejo v času posta, je čas, ko vse zavore padejo. Čudovita telesa, ki se v fantazijskih kostumih pozibavajo v ritmih sambe, vidi le peščica prebivalcev Ria, imenovanih Carioce, saj so vstopnice na Sambodormo, stadion, kjer se odvija tekmovanje šol sambe, izredno drage. A v Riu za zabavo ni ovir, saj se v dneh od pustnega petka do pepelnične srede v mestu odvija več kot osemsto uličnih zabav, ki jih organizirajo različne skupine. Na nekaterih tako imenovanih ”blocih”, predvsem na povorki Cordão da Bola Preta, se zbere na tisoče ljudi, druge so manjše, omejene na le eno ulico. Ulične zabave so namenjene vsem, predvsem tistim, ki si želijo zares vrhunske zabave, dobre (in glasne) glasbe, velikih količin piva in sklepanja novih poznanstev.
www.cordaodabolapreta.com
