Postajamo neumnejši, a še znanost ne najde odgovora, zakaj!
V zraku · buzz buzz

Postajamo neumnejši, a še znanost ne najde odgovora, zakaj – so za to krive grozne diete, slabe šole, obsesija s tehnologijo ali šund mediji?

Karkoli neumnega smo že storili v 20. stoletju (in tega je bilo, kot veste, kar nekaj), smo imeli vsaj eno stvar, s katero smo se lahko bahali: človeški IQ je rasel in ljudje smo vsaj v tem segmentu postajali pametnejši. Stalen porast inteligenčnega količnika je znan kot Flynnov učinek in ta je trajal desetletja: IQ naj bi se tako vsako desetlejte zvišal za približno 3 točke.

A zadnja raziskava prinaša zaskrbljujoče rezultate: trend se obrača. Verjetno nas ne bi tako skrbelo, če bi se IQ nižal manjšemu odstotku prebivalstva, saj lahko na to vplivata tako hrana kot izobrazba, ki pa sta od skupine do skupine drugačna. Po novi študiji pa se zdi, da se to ne dogaja le manjšemu segmentu prebivalstva, ampak vsem Norvežanom.
Ko so znanstveniki iz norveškega centra Ragnar Frisch Centre za raziskave na področju ekonomije analizirali 730 tisoč inteligenčnih testov, ki so jih izpolnili Norvežani pred začetkom obveznega služenja vojaškega roka (od 1970 do 2009), so ugotovili, da so povprečni rezultati testov padli– In ta padec ni zanemarljiv. Vsaka generacija Norvežanov naj bi bila za kar 7 točk neumnejša. In kot ugotavlja PsyBlog, to ni prva študija, s katero so ugotovili, da se t.i. Flynnov učinek obrača, čeprav je res, da je tokrat najbolj prepričljiva.

Vprašanje za milijon dolarjev: zakaj?

To je precej grozljiva novice za ljubitelje napredka, hkrati pa opozarja na izredno pomembno vprašanje: zakaj? Kaj je krivo, da nam IQ-ji padajo?
Najprej morda pomislimo, da se vse skupaj začne z geni. Morda je na te spremembe vplivala samo določena skupina, ki so jo proučevali (grobo rečeno je to hipoteza “neumni ljudje imajo več otrok”). A to je izločila nova raziskava, kjer so dokazali, da je tudi pri družinah z enim otrokom prišlo do upada IQ-ja. Tyler Cowen, bloger (Marginal Revolution) in ekonomist, je povzel, kaj to pomeni: “Z drugimi besedami, začeli smo graditi okolje, ki povzroča več neumnosti.”

Torej tako vemo, da je prej krivec vzgoja kot narava, a znanstveniki so še vedno zmedeni, kateri vidik sodobnega življenja je kriv za ta padec. Nekateri menijo, da je kriva obsedenost s tehnologijo, a če vzamemo v zakup, da naj bi se padec IQ-ja začel že v 70. letih prejšnjega stoletja, torej veliko prej, ko so ljudje dneve preživeli prilepljeni na zaslone, to ne more biti glavni razlog.
Spet drugi pravijo, da so za to krive nezdrave sodobne diete, vedno več šund medijev in vedno slabša kakovost šolanja ter razširjenost branja.

Morda bi lahko razlog za to našli celo v tehničnih podrobnostih testov IQ-ja. Znanstveniki namreč razlikuje med kristalizirano inteligenco (vse, kar smo se naučili in si zapomnili) in ‘tekočo’ inteligenco (naše sposobnosti učenja novih stvari). Testi IQ-ja na splošno merijo kristalizirano inteligenco, zato lahko spremembe v šolanju, ki več ne poudarjajo pomnenja, vplivajo na upad IQ-ja. Če je ta razlaga resnična, potem so danes učenci pametnejši kot kadarkoli prej (le odvisnejši od Googla).

Tisto, kar povzroča upad intelligence, ostaja skrivnost. Karkoli se že izkaže za krivca, bi nas moralo verjetno začeti skrbeti, kaj lahko naš sedeč, s tehnologijo in hitro hrano obseden življenjski slog naredi našim možganom.


shutterstock_1008476215 12 nenavadnih čustev, ki jih vsi občutimo, a jih ne znamo pojasniti 10YearChallenge: grozovite fotografije podnebnih sprememb, ki vas bodo spravile v zadrego. 10YearChallenge: grozovite fotografije podnebnih sprememb, ki te bodo spravile v zadrego 6 osupljivih ostankov evolucije, ki ljudje ne potrebujemo več 6 osupljivih ostankov evolucije, ki jih ljudje ne potrebujemo več ap8ktkxgaugn8pjm6ld1 Kako se naučiti v 5 minutah in si vse zapomniti? · ·