Čas kroženje Zemlje okoli sonca je krivo za prestopna leta.
V zraku · buzz buzz

Ste se kdaj vprašali zakaj imamo prestopno leto ali zakaj ima februar le 28 dni (no, razen takrat, ko jih nima)? Po odgovor je treba dva tisoč let v preteklost, v rimske čase, ko je rimskemu imperiju vladal Julij Cezar. In če povzamemo, sta za to kriva znanost in ego. Verjetno pa vas zanima tudi ozadje zgodbe o prestopnem letu ali zakaj ima februar 28 dni? Prišli ste na pravi naslov.

Poglejmo kaj pomeni prestopno leto ali zakaj ima februar 28 dni? Prestopno leto je z nami že vse od julijanskega koledarja, ki nosi ime po njegovem kreatorju, Juliju Cezarju. A ne čisto od njegovega začetka. Koledar je bil namreč sprva osnovan na predpostavki, da Zemlja za pot okoli sonca potrebuje točno 365 dni. Na podlagi te številke so med mesece tudi razdelili dneve. Januar jih je dobil 31 dni, februar 29, marec 31, april 30, maj 31, junij 30, julij 31, avgust 30, in po tem kopitu vse do decembra.

Vendar pa so- kar se je astronomom rado dogajalo, ko še niso imeli takšne opreme kot danes- kmalu ugotovili, da nekaj ne štima in čas kroženja Zemlje okoli sonca popravili na 365 dni in 6 ur. In ne potrebujemo ”DNK testa” oz. znanja iz višje matematike, da ugotovimo, kdo je spočel prestopno leto. V štirih letih teh 6 ur namreč pomeni en dan. In koledar je zavoljo točnosti dobil dodaten dan vsake štiri leta, februarju pa je pripadla čast po višku. A tu se igranje z dnevi na koledarju še ni končalo, ker vemo, da februar nima 29 oz. 30 dni, pač pa 28 in 29.

PREBERITE ŠE: Astronomski pojavi v letu 2015

Za to pa niso krivi napačni izračuni, ampak ego. Namreč cesar Gaj Avgust Oktavijan, Cezarjev pranečak, je želel, da tudi mesec, imenovan po njemu (kot julij po Juliji Cezarju), šteje 31 dni. In kateri mesece se je žrtvoval za dobrobit točnosti koledarja? Tako je, nesebični februar. Z 28-imi dnevi je tako najkrajši mesec, ki pa vsake štiri leta, ko nastopi prestopno leto, dobi vsaj malce tolažbe v obliki pozornosti, a predvsem na račun svoje ”pohabljenosti” in smolčkov (tistih, rojenih 29. februarja). A pozor, tudi s tem še nismo dobili koledarja in štetja, kot ga poznamo danes. Za to je treba preskočiti kar nekaj poglavij v knjigi o zgodovini. In zdaj smo spet pri znanosti. V 16. stoletju je bilo namreč ugotovljeno, da tudi 365 dni in 6 ur ni točen podatek. Nov in zares točen čas se namreč glasi 365 dni 5 ur in 49 minut. In to se je prvič odrazilo na gregorijanskem koledarju, po papežu Gregorju XIII, ki je zato še posekal število prestopnih let.

No, ukrep ni bil tako drastičen, kot nekateri ukrepi drugih papežev, je pa pomenil, da imamo prestopna leta oziroma dodaten dan vsake štiri leta, razen na vsakih 100 let. Danes je zato leto prestopno, če je deljivo s 4, a ne, če je deljivo s 100, razen, če je deljivo s 400. V tem primeru namreč je. Zmedeni? Zato pa imamo za vas še simpatičen videoposnetek:

"Že po nekaj tednih sva vedela, da je to to." Fotografije parov “prej-potem”, ki dokazujejo, da je ljubezen lahko večna 2015 Sony World Photography 2015 Sony World Photography – znan ožji izbor najboljših fotografij Prvi Fabergéjevi jájci sta bili narejeni po željah ruskega carja, pri vseh ostalih pa je Fabergé dobil povsem proste roke. Fabergé po skoraj 100 letih izlegel novo jajce, tokrat biserno A Small World – draga, pomanjšal sem se v Photoshopu A Small World – draga, pomanjšal sem se v Photoshopu