Od višine se vrti. (foto: Maruša Pirnat)
Utrip mesta · destinacija

Drugo noč smo preživeli v kampu, za katerega lahko mirno rečem, da je bil to najbolj opremljen kamp do sedaj. Ne govorim o tiste vrste slovenskih ali hrvaških kampih, kjer lahko popoldne igrate minigolf ali vozite pedolino in zvečer v glavni restavraciji poslušate terasa band Kraguljčki in jeste ocvrte kamalare. Ta kamp nas je presenetil s privat wc-ji na vsaki parceli. Brezskrbno smo veseljačili še malo po polnoči, preostalih treh prikolic v kampu pa upamo, da nismo kaj preveč motili (če pa smo, potem pa Entschuldigung).

Naš načrt poti je bil obisk Bodenskega jezera in nato naprej proti zabaviščnem parku Europapark. Ideja današnje poti je bila zato najprej obisk kolišč Pfahlbauten, ki so bila sprejeta pod Unesco dediščnino, nato pa skozi Schwarzwald do jezera Titisee (hehe, kakšno ime) in tam prespati. Krenili smo od vznožja navišjega nemškega vrha Zugspitze v malenkost meglenem vremu, ki pa se je nato spremenilo v krasno sončno dopoldne. Popotovanje (oz. kot rečejo prebivalci Ljubljanske kotline kruzanje) je potekalo v ritmu dobre glasbe ob čudoviti sliki narave – najprej iz alpskega sveta v zelenega in hribovitega.

Po 2 urah in pol smo prispeli do Bodenskega jezera, kjer smo si ogledali muzej koliščarjev na prostem. Nemci so pomen besede muzej ponesli na novo raven. Ogled kolišč se namreč prične v ogromni ovalni sobi, obdani s platnom. Nato se prične videoprojekcija takratnega življenja koliščarjev in kasnejših arheoloških raziskovanj. Iz leta 2015 nas je predstava premaknila za 3000 let v preteklost in nas v prvi osebi odcepila od realnosti. Po koncu projekcije se odpro velika vrata, za katerimi je čudovit pogled na kolišča in nato se obiskovalec sprehodi čez pomole in si ogleda zanimive “hiške na vodi”.

Ker sta bili pred nami še nadaljnji dve uri vožnje smo pohiteli zahodno, do jezera Titisee, ki leži v osrčju pokrajine Schwarzwald (črni gozd), ki je del južnega dela zvezne dežele Baden-Würtenberg. Idejo za to jezero nam je po ogledu kolišč dal prijazni natakar Hans, ki nam je postregel z značilno nemško kavo s smetano.

PREBERITE ŠE: Road Trip – #1 dan – Pot in nato svež večerni gorski zrak [Nemčija]

Začetek hoje na višini 30 metrov po pletenici (zajli po domače) je na začetku težak, kar pripomore k dodatni meri mehkobe v kolenih. Po prvih petih nalogah oziroma odsekih posamezne trase na tej višini se navadiš in zadeva postane pravi užitek!

Ker se z Engelbertom še nismo nastanili v kampu smo se ustavili še na večerji v restavraciji Bergsee tik ob jezeru in jedli pravo nemško večerjo pri kateri je potrebno omeniti odlični mesni sir (bralec, ne gre za mesni sir, ki ga dobimo v Sloveniji), Schwarzwaldsko torto in žganje z zelišči, ki ga je natakar prižgal in nato pokril s podstavkom za vrček piva.

Dan zaključujemo na parceli 207 tik ob jezeru v katerega smo po prihodu deli pivo, ki bo počasi ravno prav ohlajeno.

Kam pa jutri?

Uporaben nemški App TOP 100 z idejami za izlet (foto: Maruša Pirnat)Odpri galerijo
515 let New Yorka. 3D sprehod skozi 515-letno zgodovino New Yorka med vožnjo s panoramskim dvigalom Prebujanje v sončno jutro pod vznožjem gore Zugspitze (foto: Maruša Pirnat) Road Trip – #1 dan – Pot in nato svež večerni gorski zrak [Nemčija] Najlepši otoki na svetu za leto 2015 po mnenju popotnikov, ki uporabljajo TripAdvisor. Uradno najlepši otoki na svetu za leto 2015 Woody Allen V Barceloni se odpira muzej, posvečen velikemu Woodyju Allenu · ·