Another-View-of-Neuschwanstein-Castle
Utrip mesta · destinacija

Ob koncu smučarske sezone v Alpah se najraje obrnemo proti jugu in začnemo sanjariti o radostih Sredozemlja, a zaradi bližine, tako v kilometrih kakor tudi zaradi zgodovinske in kulturne povezanosti, je vredno vsaj za konec tedna obiskati najbolj znani del Bavarske južno od Münchna, ki mu je do svetovne slave pripomogel eden …

Ob koncu smučarske sezone v Alpah se najraje obrnemo proti jugu in začnemo sanjariti o radostih Sredozemlja, a zaradi bližine, tako v kilometrih kakor tudi zaradi zgodovinske in kulturne povezanosti, je vredno vsaj za konec tedna obiskati najbolj znani del Bavarske južno od Münchna, ki mu je do svetovne slave pripomogel eden najkontorverznejših vladarjev v zgodovini, “nori” kralj Ludvik II.

Nekateri trdijo, da je bil nor, drugi, da je bil genij, tretji spet, da je bil le tragična romantična duša. Dejstvo je, da je njegova graditeljska vnema, zaradi katere je dodobra obubožal bavarsko državno blagajno in povsem potrošil bogastvo svoje družine Wittelsbachov, danes turistično najdonosnejši del Nemčije, njegovi gradovi pa so med najprepoznavnejšimi simboli Nemčije. Raziskovanje njegove dediščine je najbolje začeti kar v Münchnu, v dvorcu Nymphenburg, kjer se je Ludvik leta 1845 rodil. Deli čudovitega dvorca in manjše palače v parku, ki obkroža osrednje zgradbe, so danes odprti za javnost, v njih pa si lahko poleg manjših razstav ogledamo razstavo dragocenega nymphenburškega porcelana ali razstavo kočij. Tudi posmrtni ostanki tragičnega bavarskega kralja, katerega smrt pred 125 leti še danes ni razjasnjena, počivajo v Münchenu, v cerkvi Sv. Mihaela.

Pobeg v sanjski svet

Njegovo otroštvo je bilo vse prej kot pravljično, saj je odraščal odtujen od svojih staršev, prepuščen strogi vzgoji guvernant in učiteljev, ki so ga pripravljali na odgovornosti in naloge bodočega kralja. Njegov edini izhod in pobeg od duhamornega življenja na dvoru so bile poletne počitnice, ki jih je preživljal v gradu Hochenschwangau. S svojo najboljšo prijateljico in sestrično Elizabeto, ki je pozneje postala avstrijska cesarica, sta prebirala poezijo, sanjarila o pravljičnem svetu in podoživljala prizore iz velikih opernih del. Pri le 18 letih je čeden mladenič prevzel krono, prve težave pa so nastopile, ko je bil postavljen pred dejstvo, da se mora kot kralj poročiti in Bavarski zagotoviti prestolonaslednika. Poroki se je uprl, s tem pa prvič razočaral krog svetovalcev in ministrov, prav tako pa sta ga motila pozornost in odgovornost, ki jima je bil izpostavljen kot kralj, zato je začel vedno pogosteje zanemarjati vladarske obveznosti in se vse manj zanimati za politiko. Namesto politike se je Ludvik začel čedalje bolj zanimati za legende in pripovedke, kot velik ljubitelj opere pa je k sebi povabil skladatelja Richarda Wagnerja, čigar glasba je hranila njegove fantazije.

Graditelj pravljičnega sveta

Ludvik II je bil velik očudovalec absolutizma in predvsem francoskega sončnega kralja Ludvika XIV in kot monarh si je dovolil svoje sanje prenesti v realnost. Graditi je začel pravljične gradove in palače, ki so zahtevale ogromne vsote denarja. Edina palača, ki jo je Ludvik II videl dokončano, je dvorec Linderhof v bližini vasi Ettal, ki slovi tudi po samostanu s čudovito baročno cerkvijo. Dvorec se nahaja v parku z vodnjaki in paviljonom v mavrskem slogu, največja posebnost Linderhoffa pa je podzemna Venerina jama, kjer se je med vožnjo po podzemnem jezeru v čolnu v obliki školjke Ludvik predajal Wagnerjevim operam. Najbolj znan od vseh dvorcev in gradov, ki jih je zgradil Ludvik II, je Neuschwanstein, ki ga je gradil kar 20 let, a ga nikoli ni videl dokončanega. Danes je njegova podoba znana tudi po zaslugi legendarnega Walta Disneyja, ki mu je Neuschwanstein služil kot navdih za sanjski Pepelkin grad, animirana podoba gradu pa se še vedno pojavlja v zaščitnem znaku in torej na začetku vsakega filma, ki ga družba Disney naredi. Zaradi ogromnega števila obiskovalcev se moramo potrpežljivo postaviti v vrsto in počakati na določeno uro vodenega ogleda v različnih jezikih, ki je zapisana na vstopnici, v času največjega obiska pa lahko do dejanskega vstopa v pravljični grad mine kar nekaj ur. Po ogledu največje turistične znamenitosti Nemčije si je vredno vzeti čas tudi za ogled gradu, v katerem je Ludvik dejansko živel. Hochenschwangau, ki se nahaja v bližini veličastnega Neuschwansteina, je skromnejši, a ponuja krasen vpogled v življenje monarha in njegovih čudnih navad. Ogled gradov je najbolje končati z obiskom gradu jezera Chiemsee. Leta 1873 je Ludvik kupil enega od treh otokov na največjem bavarskem jezeru. Tisti, ki trdijo, da Ludvik ni bil nor, ampak je bil preveč napredno misleč genij, poudarjajo, da je otok, ki je pripadal gozdarski skupnosti, kupil z namenom, da ohrani rastlinje in kar nekaj ogroženih živalskih vrst, ki so živele na otoku. Seveda pa je na njem imel namen zgraditi svojo lastno vizijo Versaillesa, mojstrovine sončnega kralja Ludvika XIV. Tudi grad Herrenchiemsee je ostal nedokončan, saj je leta 1885 kralju zmanjkalo denarja, naslednje leto pa se je obdobje njegove vladavine končalo s strokovnim mnenjem skupine štirih psihiatrov, ki je ugotovila, da je Ludvik paranoiden, ga razglasila za norega in nesposobnega vladanja. 13. junija 1886 je med sprehodom z enim od psihiatrov Ludvik II v zelo nejasnih in skrivnostnih okoliščinah utonil v jezeru Starnberg, njegova smrt pa do danes ni bila povsem razjasnjena. Ker je 39-letni kralj svoje tragično življenje končal pred natanko 125 leti, bo do 16. oktobra v nedokončanem severnem krilu palače Herrenchiemsee odprta razstava o življenju Ludvika II. Ustvarjalci razstave so se dolgo spraševali, kako bi najbolje pokazali življenje tragične zvezde bavarske zgodovine, na koncu pa so se odločili, da je dramatično življenje ljubitelja opere in gledališča najbolje uprizoriti na odru, v slogu klasične tragedije.

Namestitev

Najbolj znan dvorec Neuschwanstein leži le štiri kilometre od mesteca Füssen, kjer je svoje noči v romantičnem kotičku Nemčije preživelo kar nekaj slavnih imen. Fussen je namreč odlična izhodiščna točka za spoznavanje Ludvikovih dvorcev, prav tako pa tudi samo mestece ponuja veliko znamenitosti, tradicionalnega bavarskega vzdušja in namestitve v udobnih hotelih z dolgo zgodovino. Hotel Kurcafe je v lasti družine Schöll že več kot 100 let, 30 sob in apartmajev ponuja idealno kombinacijo romantične rustikalnosti in sodobnega luksuza, poleg udobja in kulinaričnih mojstrovin v restavraciji pa so prijazni uslužbenci hotela vedno polni idej za aktivno preživljanje dopusta v Füssnu in okolici. Steve McQueen, Gina Lolobridga, Otto von Habsburg in Charles Bronson je le nekaj pomembnih imen, ki so si privoščile razvajanje v hotelu Kirsch, najbolj znanem hotel v strogem centru Füssna, njegovih 54 sob pa je okusno in individualno opremljenih z bavarskimi antikvitetami.

Kako do tja …

Dvorci Ludvika II so le nekaj ur vožnje oddaljeni od bavarske prestolnice Münchna, zato je področje Zgornje Bavarske in spoznavanje gradov in idiličnih vasic s čudovitimi baročnimi cerkvami in bogatimi samostani najlažje, če se na pot odpravimo z osebnim avtomobilom. Nemčija je polna tematskih poti, ki so dobro označene in obiskovalcem ponujajo možnosti raziskovanja z avtomobilom, kolesom ali peš, Ludvikovi gradovi pa so del dveh izjemno zanimivih cest: Romantične ceste in Alpske ceste.

reka3-1540045992.jpg Reka – mesto petih letnih časov 134444392 Amalfijska obala – oddih za romantike z adrenalinsko žilico 151656798 Edinburgh – kjer se mešata domišljija in resničnost destinacija-1995508775.jpg Kam za novoletni večer? ·