hunter-newton-zy--gDmDI7s-unsplash
Utrip mesta · kulinarika

Kava je za številne prvi jutranji obred, s katerim začnejo dan. Pa ni samo kofein tisti, ki premami … Tukaj so še prvi požirek tega vročega napitka in pa seveda arome, ki nastajajo in se dvigajo nad skodelico. Dejstvo je, da je kava danes ena najpogosteje zaužitih pijač, k čemur prispeva tudi družbeni vidik. Kadar se namreč s kom dogovorimo za srečanje, sestanek ali zmenek, se običajno povabimo na kavo! Ah, si še lahko sploh predstavljate, da bi dan minil brez skodelice omamno dišeče kave?

Ste vedeli, da je kava veliko več kot samo okus? Pravilno pripravljen espresso se namreč ponuja vsem petim čutom, ki se medsebojno prepletajo in ustvarijo celoto, večjo od posameznih delov, ter sprožijo razum in domišljijo. Več o petih okusi čutenja kave, si lahko preberete na espresso.si, zdaj pa si poglejmo, kakšne vrste kave poznamo in kako jo pravilno pripraivmo.

ESPRESSO

KAVNI NAPITKI BREZ MLEKA

Za espresso se kavna zrna pražijo dlje časa in so temnejša kot pri običajni praženi kavi, s praženjem pa izgubijo kisel okus. Zanj se uporablja kava vrste arabica ali mešanica arabice in robuste. Espresso že v imenu nakazuje, da je pripravljen zelo hitro in pod visokim tlakom. Vroča voda prehaja pod optimalnim tlakom skozi posodo z mletimi kavnimi zrni, in v približno 25 sekundah je espresso pripravljen. Tlak omogoči nastanek pene oziroma kreme na vrhu espressa. Običajno boste v skodelici dobili približno 30 ali 40 mililitrov espressa, v Italiji celo le 25 mililitrov. Espresso je tudi osnova za večino različic kavnih napitkov z mlekom ali brez njega. Več o pripravi pravega italijanskega espressa doma, si lahko preberete na espresso.si.

DOPPIO, AMERICANO …

KAVNA OSNOVA & VEČNE KLASIKE

Obstajajo še drugi kavni napitki brez mleka. Eden izmed teh je doppio, kar je italijanska beseda za dvojno. Gre torej za dva espressa v eni skodelici. To ne pomeni, da pri pripravi espressa skozi kavomat spustimo več vode, saj gre v tem primeru za lungo. Če v skodelico najprej natočimo vročo vodo in šele nato espresso, govorimo o dolgi kavi. Americano se pripravi ravno nasprotno: najprej se v skodelico natoči espresso, ki ga razredčimo z vročo vodo. Pri pripravi espressa se največ kave izloči na začetku, pozneje je tekočina bolj razredčena. Pravi barista na sekundo natančno ve, kdaj je pravi čas, da ustavi curek za popoln espresso. Če ga ustavi malenkost prej, dobimo ristretto. To je zelo koncentrirana in močna kava, ki je je v skodelici zelo malo.

CAPPUCCINO, MACCHIATO

KAVNI NAPITKI Z MLEKOM

Najbolj znan in priljubljen je zagotovo cappuccino. Cappuccino izhaja iz Italije, kjer ga običajno pijejo le pri zajtrku. Za pripravo se uporabi enako razmerje espressa, vročega mleka in mlečne pene. Običajno je espresso spodaj, sledi mleko, na vrhu pa je pena. Macchiato pomeni madež; espressu je dodan le manjši brizg mleka. Za pripravo napitka latte macchiato v kozarec nalijemo deciliter do deciliter in pol vročega mleka skupaj s peno in nato nežno nalijemo espresso, da sestavine ostanejo v ločenih plasteh. Podobno pripravimo belo kavo, le da ni vidne razslojenosti. Pri kavi z mlekom je espressu dodano vroče mleko z zelo malo pene, pri kavi s smetano pa stepena smetana. Moccacino namesto mleka in mlečne pene vsebuje vročo čokolado.

POT OD ZRNA DO OPOJNEGA NAPITKA

Kava je napitek iz prevretih zmletih zrn kavovca, ki izvira iz Etiopije. Okus kave je v prvi vrsti odvisen od vrste kavovca, nanj pa dodatno vplivajo podnebne razmere, podlaga, na kateri rastejo rastline, ter način obiranja, obdelave zrn, skladiščenja in transporta. Po obiranju zelenih kavnih zrn sledi praženje na različnih stopnjah. Za praženo kavo je treba kavna zrna pražiti od 200 °C do 240 °C, s čimer dobi kava značilen pražen okus. Pražena kava je primerna tako za uporabo v kavnih avtomatih in kafetierah kot za pripravo turške kave. Med vrstami kavovcev sta med najpomembnejšimi arabica in robusta. Zrna arabice rastejo na drevesih v Etiopiji, v zmernem podnebju in na nadmorski višini nad 1.000 metrov. Predstavljajo večino proizvodnje kave na svetu in veljajo za kakovostnejša. Medtem robusta raste na nižji nadmorski višini, do približno 900 metrov. Že v imenu je zaznati, da gre za bolj »robusten« kavovec, ki je manj občutljiv na vročino in bolj bogato obrodi. Aroma in okus arabice sta mehka in slajša, medtem ko ima robusta močnejši okus, je manj kisla in vsebuje več kofeina. Med trgovci s kavo je bolj cenjena dražja arabica, čeprav po drugi strani robusta vsebuje več kavnih olj, s čimer je espresso bolj kremast. O tem, kako kava pride od pridelovalca do naše skodelice, si lahko več preberete na espresso.si.

Pinsa To so največji kulinarični trendi, ki bodo zaznamovali leto 2020 Louis Vuitton Maison Osaka Midsuji Louis Vuitton odpira noro luksuzno restavracijo 83335173_2522317248025044_8307572372575388759_n Kucha dobila butično artisan pekarno, kjer diši po polnovrednih dobrotah bar ribarnica Bar Ribarnica: izbrani koktajli in “speciality” kava ·