"Onstran zamisli pravilnega delovanja in napačnega delovanja je polje. Srečal te bom tam." - Rumi
Aja Louther, umetnica, plesalka, sanjačica in pisateljica, ki črpa svoj navdih iz zapletenih človeških odnosov, je na portalu iheartintelligence.com delila zapis, ki je posvečen vsem, ki so kdaj izgubili sebe zaradi narcisa!
———
Ste že kdaj ljubili nekoga tako globoko in močno, da vas je misel, da bi bili z njim do konca življenja, napolnila z ekstazo? Jaz sem.
Verjela sem, da ljubezen, ki sem jo je čutila do njega, lahko odtehta dejstvo, da je on v bistvu narcis, in to je bil začetek srhljive ljubezenske zgodbe.
Odkar se spomnim, sem vedno rada ljubila. Verjela sem, da se z ljubeznijo da rešiti in spremeniti vse, a zdaj vem, da sem se motila. Preprosto ne morete ljubiti narcisa in pričakovati, da vas bo vzljubil in ljubil na enak način, kakor vi njega.
Saj narcisi ljubijo le sebe, vodi jih ego, hranijo se s tem, da zavračajo druge.
To sem spoznala na boleč način, dala sem mu vso svojo ljubezen in pozornost, vse kar sem dobila od njega, je bilo zlomljeno, ranjeno srce in uničena samopodoba.
Ko sva se spoznala, sva plavala v oblakih, bila sva zaljubljena. V njegovem objemu sem se počutila varno, zaupala sem mu, ampak sčasoma sem spoznala, da je bil to njegov namen, da me hotel le “privezati” nase. Naredila sem napako in mu povedala, da verjamem v ljubezen in da ni na svetu nič močnejšega, kakor moč ljubezni (kar je res). Zapomnil si je moje besede in jih uporabil, ko so se stvari poslabšale.
Dal mi je občutek, da mi varuje hrbet, da bo tam zame, ko bo težko. Ko z nekom stopiš v ljubeče razmerje, naj bi bila med vama nevidna vez, takšna, za katero veš, da bo druga tam nekje vedno zate, ne glede na vse. Na začetku je bil tam zame, na vse načine, na katere naj bi bil partner tam nekje za vas. Ampak čez čas se je umaknil in se pojavil samo takrat, ko me je potreboval. In ker sem ga slepo ljubila, sem ostala, ne glede na vse čustvene vrtiljake, ki sem jih doživljala v sebi.
Odvzel mi je identiteto. Ljubiti nekoga, ki ljubi samo sebe je ena izmed najtežjih stvari, ki sem jih kdaj naredila. Igral je žrtev, mislila sem, da imam v sebi supermoč, da ga bom ozdravila z ljubeznijo. Počutila sem se, kakor da bi iz mene izsesal moje bistvo. Skozi ta proces sem pričela izgubljati sebe, pozabila sem na to, kdo sem, ker sem bila zaposlena s krpanjem lukenj v njegovem srcu. Toliko mi je vzel, da sem komaj imela še dovolj ljubezni zase. Pozabila sem, kako ljubiti sebe.
Manipuliral je z menoj, da bi verjela, da je ljubezen, ki mi ji jo dal najboljše, kar lahko prejmem. Partnerska razmerja so obojestransko zalivanje vrtov, in sicer na takšen način, da lahko oba rasteta. To je uporabil v svoj prid. Prepričal me je, da vse njegove sebične lastnosti in bolečine izvirajo iz otroštva in da je edini način, da to premaga, če bom ostala z njim in bom še naprej “dobra partnerka”.
Ko sva se prepirala, me je krivil, da ne razumem njega in njegovega načina izkazovanja ljubezni. Če sem nekdo, ki verjame v ljubezen, bi se morala naučiti sprejemati njegovega načina izkazovanja ljubezni, kajne? No, ljubila sem ga. Ampak če ga bi res ljubila, bi morala po njegovem ljubiti vse, kar sem dobila od njega. Kakšno popolno “sranje” je bilo to!
“Nisem več obstajala, pomemben je bil le on.”Nisem zmogla več, začela sem se utapljati v njegovem svetu. Ko sem se pogledala v ogledalo, se nisem več prepoznala. Postala sem oseba, ki mu je bila vedno na voljo, ki je tekla k njemu, ko je prejela njegov klic, da sem mu uresničila vse njegove želje, potrebe in nikoli moje, le njegove.
Če sem kdaj poskušala izraziti svoja čustva, mi je dal občutek, da sem neumna, ker nisem počela stvari, kakor je on želel. Sedaj vidim to manipulacijo. Kadarkoli sem naredila kaj zase, mi je izrekel grde stvari, ker nisem dala te pozornosti njemu.
Spoznala sem, da on pravzaprav nikoli ni ljubil sebe, in da je zaradi tega zahteval toliko moje ljubezni.
Končno sem zbrala moč, da sem mu dejala “Zbogom!”. To je bilo šele po tem, ko nisem več prepoznala svojega odseva v ogledalu. Takrat sem se odločila, da ga zapustim. Najina ljubezen je postala strupena.
Ko sem odšla, sem spoznala, da sem bila pravzaprav jaz tista, ki je omogočala njegovo strupeno narcistično vedenje.
Njegova ljubezen me je raztrgala na koščke, porušil je mojo samozavest, ko me je prepričal, da brez njega in vsega, kar je storil zame, ne bi bila nič. S težavo sem to spustila od sebe, saj sem verjela, da je bila najina ljubezen tista prava srečna ljubezen.
Potreben je pogum, da zapustite odnos v katerega ste neizmerno verjeli. Potrebna je moč, da odidete in izberete sebe. Ko sem končno naredila to, sem pričela svojo dolgo pot do odkrivanja sebe.
V njegovi odsotnosti sem začela ljubiti sebe in si na takšen način celiti ranjeno srce.
Pričela sem delati stvari, ki so v moje življenje prinesle veselje. Ponovno sem se povezala z družino, prijatelji, obnovila sem odnose, ki sem jih prej zaradi njega zlahka zanemarjala. Počasi sem spet pričela prepoznavati svoj odsev v ogledalu.
Resnica je, da ne morete nikogar prisiliti, da vas ima rad. In ne glede na to, kako verjamete v odnos, včasih ljubezen ni dovolj. Ljubezen je ravnotežje in enakost, in ko eden izmed partnerjev ne želi, da se srečata na pol poti, lahko odnos zlahka postane strupen.
Veste, samo vi imate moč, da spremenite svojo resničnost, ker le vi to zmorete. In ker smo ljudje ustvarjeni iz ljubezni, bo ljubezen vedno obstajala.
Vse, kar je potrebno, je spoznanje, da je najpomembnejša stvar gojiti ljubezen do sebe. Brez da ljubite sebe, ne morete nikoli resnično ljubiti drugega.
