Crazy scientist. Young boy performing experiments
V zraku · buzz buzz

Za mnoge ženske je postati mama končni in ultimativni cilj – zadnji hura, korak, h kateremu korakajo vso življenje. Ideja, da imamo otroke, je zakoreninjena v nas že od otroštva, pomembnost reprodukcije pa ima korenine tudi v religiji. V krščanski veroizpovedi sta bila Adam in Eva dana Zemlji za reprodukcijo, za nastanek človeške rase. Seveda na vse to dodatno vpliva še pop kultura – filmi, kot so Najeta mama (Baby Mama, 2008) ali Kaj pričakovati, ko pričakuješ? (What To Expect When You’re Expecting, 2012) ohranjajo idejo, da bodo otroci, ki jih imamo sami, nekako izpolnili naše celotno življenje. Morda je res, morda otroci resda naredijo naše življenje vredno. Prav tako pa ga naredijo bolj stresnega – tako iz socialnih, finančnih ter okoljevarstvenih vidikov. Tudi znanost namreč pravi, da je reprodukcija slaba ideja. V članku si lahko preberemo, kaj so glavni razlogi, da znanost meni, da otrok ne bi smeli imeti.

1. Lakota

V zadnjih dveh letih je eden od osmih ljudi na svetu ocenjen kot žrtev kronične lakote. To je okoli 842 milijonov ljudi, ki po svetu hodijo lačni. Večina našega planeta ni primernega za gojenje pridelkov, proizvodnjo hrane in zemljo za obdelovalno površino je vse težje najti.
Čeprav se je število tistih, ki trpijo zaradi lakote, v zadnjih dveh desetletjih zmanjšalo, se človeška rasa prehitro reproducira, da bi lahko zadovoljila vse potrebe prebivalstva, ki je sedaj ocenjeno na 7,357,390,159.

2. Pomanjkanje vode

Vprašanje pomanjkanja vodnih virov na Zemlji je najbrž še bolj pereče kot lakota. Približno 2,5 odstotka vseh voda na svetu je sladka voda, manj kot en odstotek (0,007 odstotka) je dostopne za takojšnjo uporabo. Čeprav smo razvajeni in prepričani, kako preprosto je dobiti čisto, pitno vodo, se drugje (še posebej v državah v razvoju) s tem ne bi strinjali. Obstajajo procesi razsoljevanja, ki slano vodo spremenijo v pitno, vendar ta ni ne dovolj prečiščena, še manj pa dostopna za takojšnjo uporabo celotni populaciji, ki je trenutno 7,357,391,531 .

3. Globalno segrevanje.

Razen, če smo del presenetljivo velike skupine ljudi, ki misli, da je globalno segrevanje mit, potem vemo, kako nevarno je. Temperature naraščajo, saj vse več ljudi v ozračje spušča toplogredne pline. Enostavna in navidezno neškodljiva dejanja, kot je na primer vožnja z avtomobilom ali delovanje plinskega štedilnika, delajo s fosilnimi gorivi in dodatno ogrožajo okolje. Ta dejanja so destruktivna na individualni ravni, ampak predstavljajmo si, da to vsi počnemo naenkrat. Rezultati so strašni. Podnebne spremembe so zelo realna stvar, ki jo moramo obravnavati in eden od načinov za začetek je z omejitvijo števila ljudi na svetu, ki jih je v tem trenutku 7,357,391,702.

4. Onesnaževanje.

Tole je precej samoumevno. Več ljudi, več onesnaževanja. Od otresanja cigaretnih ogorkov na ulici, do odmetavanja (nereciklirane) plastike in smeti v morje, bo onesnaževanje vedno bolj intenzivno, če bo k temu prispevalo vse več ljudi.
Število prebivalstva na svetu je trenutno 7,357,391,921.

5. Prostorska stiska.

Tudi prostorska stiska je zaskrbljujoča. Samo v New Yorku je na 777 kvadratnih kilometrih več kot 8,3 milijone ljudi. Z ignoriranjem škode zaradi širjenja urbanih področij – ko prenaseljeno urbano področje pronica v okoliške soseske – mestno okolje trpi zaradi prenasičenosti ljudi, stisnjenih v en sam prostor.
Ravni toplote je višje v prenatrpanih mestih, količina onesnaževanja je večja, zelene površine se zmanjšujejo hitreje in porabi se več električne energije. Tudi če se bomo še naprej širili izven urbanih območij bo kmalu prišel čas, ko ne bo več prostora.
Število prebivalstva na svetu je trenutno 7,357,393,007.

PREBERITE ŠE: Grafiti z močnimi okoljevarstvenimi sporočili, ki sporočajo neprijetno resnico

Ljudje smo lahko sebični in se zavestno odločamo brez da bi upoštevali druge. Reševanje izčrpanih virov pa je žal nemogoče, tudi če ljudje izkoriščamo vire z mislijo na druge po svetu, če ne bomo poskušali omiliti problem prenaseljenosti v najkrajšem možnem času.
V zelo znanem ter vplivnem delu, prvič objavljenem v reviji Science leta 1968, Garret Hardin upodobi dilemo, znano kot “The Tragedy of the Commons”. Hardin opiše tragedijo kot problem, ki izhaja iz razmer v katerih ljudje delujejo racionalno, ampak v svojem lastnem interesu ter izčrpavajo deljene, omejene vire, čeprav ta izguba na dolgi rok prizadene vse. Tragedija ni le grozljivka, namenjena da nas (pre)straši v previdnost, temveč tudi pravi problem, s katerim se trenutno soočamo.

Število prebivalstva na svetu je trenutno 7,357,394,346.

Število prebivalstva na svetu povzeto po spletni strani www.worldometers.info/world-population, v povprečnem časovnem intervalu petih minut.

Maddison z motociklom jahal po valovih Robbie Maddison: s krosko po valovih ob obali Tahitija Ko hčerke zaupajo mamam, da jim izberejo tip frizure Kaj se zgodi, ko hčere mami zaupajo svojo frizuro? Inovativne embalaže Izdelki z inovativno embalažo Optične prevare na dlani Luca Luce – 3D umetnine na dlani, ki zbegajo možgane ·