Tako kot vsaka zveza je tudi zveza s slušalkami zapletena. A ne v metaforičnem smislu. Ne glede na to katere imate, boste vedno naleteli na vzpone in padce in to ne le ko gre za jakosti zvoka. In čeprav so odnosi kdaj napeti, ali zaradi prekratkega kabla ali česa drugega, pa ni nič tako hudega, kar bi klicalo po zakonskem svetovalcu in kar ne bi moglo rešiti nekaj dobre glasbe.
Sploh zdaj, ko za vsem skupaj stoji znanost. Raziskovalci so namreč identificirali dejavnike, ki povzročajo zapletanje Applovih slušalk. Vem da ni treba, da vam razlagam kako nadležno je, ker se slušalke ‘učijo’ vozlov vsakič, ko jih imate v žepu. Ker to veste. Kar pa ne veste je, kaj privede do tega. Izkazalo se je, da sta glavna krivca dolžina kabla in količina tresljajev. In ko se ta dva falota zarotita en proti drugemu, so znanstveniki sposobni prepoznati krivuljo, ki razkriva stopnjo verjetnosti zafecljanja. Zadnje ugotovitve se navežejo na raziskavo »Spontaneous knotting of an agitated string« (Raymer in Smith, 2007), ki ugotavlja, da se vrv zaprta v škatlico, krajša od 46 cm, ne bo skoraj nikoli zapletla- ne glede na stopnjo ‘aktivnosti’. A ko gre za vrv dolgo med 46 in 150 cm, bo verjetnost skokovito narasla. Kar je daljše pa možnost dvigne celo nad 50%, kar pa je nekje tudi meja prek katere ne gre, saj je vrv v tako majhnem prostoru potlej že sama sebi v napoto. Da ti podatki niso iz trte zviti priča 3415 poskusov, iz katerih je nastal sledeči graf:
PREBERITE ŠE: NASA: Z Enterprise vesoljsko ladjo na luno in onkraj osončja s pogonom Warp-Drive
Na žalost so Applove slušalke ravno ‘prave’ dolžine-139 cm- kar pomeni, da kadarkoli jih pospravite v žep, torbico ali v kak drug manjši prostor in ne mirujejo, verjetnost, da se vrnejo zafecljane, pogleduje h 50%.
Morda najzanimivejše ugotovitev raziskava je, da se lahko slušalke kot rezultat fizike zavozljajo same od sebe, kar torej pomeni, da ne glede na to, kako lepo jih zložite, bodo vedno neumorno iskale pot do vozla. In shematičen prikaz lepo demonstrira, kako se to zgodi.
