Po štirih desetletjih molka se Lancia vrača — in to ne na prstih. Nova Lancia Gamma 2026 je fastback SUV na platformi STLA Medium, z izhodi do 276 kW oziroma 375 KM in dosegom do 1.000 km v hibridni izvedbi. Italijani so vrnili udarec. Z baržunastimi rokavicami.
Originalna Lancia Gamma, predstavljena leta 1976, je bila ena tistih italijanskih mojstrovin, ki so čudovite za gledati, manj pa za servisiranje. Berlina s Pininfarinino linijo in coupé z dušo, večjo od logike — proizvodnja je trajala do leta 1984, prodanih je bilo komajda dovolj primerkov, da je danes vsak preživeli kos vreden plakata na steni dnevne sobe. Štirideset let pozneje Lancia praznuje 120 let obstoja in pol stoletja od krsta imena Gamma. Stellantis je čakal pravi trenutek — in ga zdaj postavil na mizo z nečim, kar bi marsikoga lahko presenetilo. Tudi mene.
Lancia Gamma ni več berlina, je fastback crossover — in to z razlogom
Naj kar takoj povem grenko resnico tradicionalistom: nova Gamma ni berlina. Je fastback SUV, dvignjen od tal, s strešno linijo, ki se elegantno spusti nazaj — kot da bi nekdo Porsche Macana poslal na intenzivni tečaj italijanščine in mu mimogrede predaval še o Caravaggiu. Karoserija meri 4,67 metra v dolžino, 1,89 metra v širino in 1,66 metra v višino, kar pomeni, da se uvršča v zgornji rob srednjega premium segmenta — med Alfo Romeo Tonale in večji DS No8, z manj agresivnosti od prve in več karakterja od druge.
Oblikovni jezik Pu+Ra (Pure and Radical), ki ga poznamo iz nove Ypsilon, je tu prenesen v večje, bolj zrele forme. Navpični žarometi, segmentirana LED-signatura zadaj in proporci, ki — in to ni majhna stvar — resnično delujejo umirjeno. V letu 2026, ko vsak SUV deluje kot razjarjeni rakun na steroidih, je to skoraj revolucionarno.
Bratje pod kožo: kaj si Gamma deli z družino Stellantis
Tu pa prihaja zanimivi del. Gamma 2026 počiva na platformi STLA Medium, isti, ki nosi nove Peugeota 3008 in 5008, prenovljenega Opla Grandland, DS No8 in tudi novo generacijo Jeepa Compass. Z drugimi besedami, gre za rojstno bolnišnico Stellantisovega srednjega razreda, a v vsaki sobi se rodi povsem drugačen otrok. Peugeot 3008 je tehnološki ekshibicionist z i-Cockpitom in agresivno karoserijo, Opel Grandland je nemški inženiring v športnih čevljih, DS No8 je francoska razkošnost s preveč zaslonov in premalo karakterja, Jeep Compass pa, no, Jeep. Lancia v ta družinski album vnaša nekaj, česar nima nihče drug — italijansko mehkobo, ki ne kriči, ampak pripoveduje.
Razlika med Gammo in francoskim sorodnikom DS No8 je še posebej zgovorna. DS poskuša biti razkošen, a se tega trudi tako vidno, da postane šibak. Lancia, vsaj na uradnih fotografijah, deluje tako, kot da ji ni mar, kaj si mislite — in prav to je njena moč. Tudi Alfa Romeo Tonale, ki uporablja sorodno platformo, igra povsem drugačno igro: tam gre za adrenalinsko športnost, tu pa za italijansko dnevno sobo na kolesih.
Pogonska paleta Lancia Gamma: od skromnih do nezdravo močnih
Stellantis je tokrat uradno potrdil štiri konfiguracije, in vse so, povedano po pravici, predobre, da bi jih z dobronamerno ironijo skrival. Vstopna hibridna izvedba prinese 107 kW oziroma 145 KM in obljublja doseg, ki preseže 1.000 kilometrov — kar pomeni, da boste verjetno prej prodali avto, kot doživeli tesnobo zaradi praznega rezervoarja ali praznega štekra. Sledi tridelni električni asortiman, ki kaže resne ambicije. Osnovna elektrika ponudi 169 kW oziroma 230 KM in več kot 540 kilometrov dosega po WLTP. Srednja stopnja prinese 180 kW oziroma 245 KM ter več kot 740 kilometrov dosega, kar so številke, ob katerih se nemškim konkurentom začne potiti vrat. Na vrhu pa stoji štirikolesno gnani vrhunec s 276 kW oziroma 375 KM in dosegom do 675 kilometrov, ki bo verjetno znal poskakovati hitreje, kot je dostojno za italijansko damo, a kdaj smo Italijanom mar zaradi dostojnosti.
Vsaj električne različice počivajo na 400-voltni arhitekturi, kar v jeziku tehnoloških optimistov pomeni hitro polnjenje — uradnih številk za moč polnjenja Lancia za zdaj še ni razkrila, a glede na to, da sosedski Peugeot 3008 zmore 160 kW na enosmerni polnilnici, je smiselno pričakovati podobno. Pogonsko menjalna kombinacija pri hibridu poteka preko osemstopenjskega samodejnega menjalnika, kar je v razredu standard.
“Italijanska elegantnost, inovativnost in učinkovitost,” pravijo v Stellantisu. Prevedeno iz korporativne italijanščine: lepo bo, pametno bo, in upajmo, da se tokrat ne bo razpadalo.
Made in Melfi — in zakaj je to pomembno
Gamma 2026 se bo izdelovala v tovarni Melfi v južnoitalijanski Bazilikati, kar ni postranska informacija. Melfi je ena najnaprednejših Stellantisovih tovarn v Evropi in dejstvo, da Italijani — namesto da bi to delo poslali Slovakom, Špancem ali Poljakom — držijo proizvodnjo doma, je sporočilo evropskim kupcem: Made in Italy je še vedno argument, ki se prodaja. Tovarna od leta 1994 sestavlja Lancijine modele, zdaj pa postaja eno ključnih središč Stellantisove elektrifikacije. Prvi predserijski avtomobili so že na cesti, projekt vstopa v zadnjo fazo testiranja. Komercialni debi je potrjen za Pariški avtomobilski salon oktobra 2026, knjige za naročila se odpirajo po koncu poletja.
Kako daleč seže italijansko optimistično napovedovanje cen
Uradnih cen za zdaj ni — Lancia in Stellantis to skrivata bolje kot recept za pravo carbonaro. Industrijski viri in prejšnje govorice nakazujejo izhodišče okoli 50.000 evrov za hibridno različico, medtem ko naj bi prihodnja športna izvedba HF, ki je za zdaj le obljuba, presegla 75.000 evrov. To Gammo postavi naravnost v isto sobo kot BMW iX1, Audi Q4 e-tron in Mercedes-Benz GLA — in v isto družinsko obedovalnico kot tudi Alfo Romeo Tonale in DS No8. Bojevišče bo, mehko rečeno, brutalno.
Zaključek: ali bo Lancia spet nekaj pomenila?
Lancia je dolga leta v Evropi obstajala bolj kot anekdota kot resna znamka. Ypsilon je bil edini model, ki je še dihal, in še ta je dihal samo v Italiji. Z Gammo 2026 se zgodba spreminja, in spreminja se ozko, premišljeno, italijansko.
Kar mi je všeč, je, da Stellantis tokrat ni padel v pasti, v katero je padla originalna Gamma iz leta 1976: bleščeče zunanjosti, a polovično dodelane notranjosti. Tokrat naj bi bila notranjost najbolj luksuzna v celotni Lancijini paleti, z znamenitim okroglim, mizici podobnim predalom na sredinski konzoli — drobno italijansko gesto, ki sporoča, da avto ni le prevozno sredstvo, ampak prostor za bivanje. Premium srednji SUV segment je verjetno najbolj neusmiljen v Evropi. Tam vladajo BMW X1, Mercedes-Benz GLA in Audi Q4 e-tron, vsi tehnično solidni, oblikovno pa večinoma medsebojno tako podobni, kot so si pingvini na Antarktiki. Lancia se v to areno vrača z drugačno karto: italijanskim šarmom, dosegom, ki ga drugi za zdaj nimajo, in zgodbo, ki je Nemci preprosto ne morejo posnemati. Če se cene ne bodo izneverile in če Stellantis tokrat ne bo varčeval na napačnih mestih, ima Gamma 2026 pred sabo nekaj, česar Lancia ni doživela že štirideset let — resnično priložnost.
Po dolgem času sem znova navdušen nad italijansko znamko, ki se ne piše Ferrari ali Alfa Romeo. In to nekaj pomeni.
