Sentimentalnost me navdaja in nasmeh se mi riše na obraz ob nostalgičnem spominjanju na vso "mularijo" z bloka, ki se je med drugim zbirala tudi pri nas, ... vabljeni k branju številke 172 - HI-TECH.
Najstarejše
city magazine slovenia
Že smo zakorakali v mesec, ki šteje najmanj dni, a ima največ dogodkov, ki jih nekako ni moč prezreti. Mesec februar je med drugim mesec ljubezni in kulture, predvsem pa filma, saj se vrstijo številne podelitve filmskih nagrad za dosežke preteklega leta. Na seznamu nominirancev letos prevladujejo predvsem biografske drame, prepolne čustev, ki sežejo vse do srca.
In, kako drugače? Evforično, sončno, podkupljivo? Mogoče sprejemate kakšna darila pod mizo? Nič ne de, tako ali tako vam prav zdajle nihče ne gleda pod roke, v naši majhni podalpski deželi nihče nič ne vidi, a vse ve, je tiho in reče kdaj kakšno pikro mimogrede, medtem ko se mu izrisuje nasmeh, ko mu gospa, ki čaka v vrsti, prinese čokolado, češ, sem lahko prva, drugače bo dobroti pretekel rok uporabe ...
Tokratna številka gleda v prihodnost, a če jo želimo razumeti, moramo poznati preteklost. Zato se za hip ustavimo in poskusimo najti temelje naše prihodnosti.
Družbena omrežja so povezala družbo na popolnoma samosvoj način in ustvarila nove digitalne zvezdnike – vplivneže, ki ne živijo v okviru klasičnih medijskih kanalov, kot so televizija, radio in tisk. To so influencerji na digitalnih kanalih, takšni, ki jih vaša babica ne pozna in vaša mama ne razume. So ti novi digitalni influencerji res novi zvezdniki? Za nove generacije vsekakor. Za tiste vmes mogoče. Za nekatere nikoli. V osnovi je treba živeti njihov digitalni svet, da jih lahko čutiš, da jih lahko razumeš.
Poletje je v polnem razmahu in napoveduje se pestro dogajanje v mestu, kjer se zdi, da programom za razvajanje vseh naših čutil ni
videti kraja.
Pa sta prišla. Sneg in moj prvi uvodnik. In ker pravijo, da prvega ne pozabiš nikoli, in ker si seveda ne želim, da bi bil zadnji, naj bo vsaj ta dober.
Včasih me prevzame takšna nostalgija, nostalgija po časih, ko me še sploh ni bilo. Gledam fotografije 'zlate dobe' Hollywooda in takratne evropske produkcije, poslušam francoske šansone in italijanske kancone. Listam stare modne revije in se čudim. Kam je šla vsa ta lepota, ta čista lepota, ki ni potrebovala futurističnih dodatkov in obilice ličil, pa je bila še vedno tako zelo prisotna? Kje je bila njihova skrivnost (poleg dobrih stilistov in vizažistov)? Je bilo zanje preprosto manj stresno?
Dočakali smo sončne dni, ko sonce prijetno greje in končno ne potrebujemo več kap, šalov ali rokavic. To so tisti dnevi, ko nas sicer kljub pomladanski utrujenosti vleče na sonce, saj še ni prevroče. Po navadi že imamo scenarij za prvi piknik in prvi »fotosešn« na klopci v parku. Idej, kako preživeti prosti čas, nam torej ne zmanjka. To je čar pomladi.
Pred nekaj dnevi sem se peljala skozi Vrhniko. Kot sovoznica, izpita za avto namreč nimam. (»Say whaaaat?!«). Mimogrede, ne počutim se ravno prikrajšane, uporabljam kolo in »pešHondo« ali, lepše rečeno, svoji dve nogi.
Ste že kdaj razmišljali, zakaj je junij tako prekleto sladek? Pa ne sladek le v smislu, da si z največjo slastjo privoščimo najboljši sladoled v mestu in ta še kako tekne ...