Črna – bela, bela – črna // Kako ste kaj? Saj ne, da bi vas rada obremenjevala s kakšnimi črno-belimi novicami, kot nakazuje naslov, in res je, da je nebo sivo, mokre nogavice pa so neuravnotežen vložek glede na dež in veter, ki povzročata neupravičeno nasilje nad našimi čevlji, dežniki, plašči …
Samoumevno je, da se kot majhni otroci igramo, predvsem pa se radi pretvarjamo in vživljamo v življenjske vloge, ki smo jih tako ali drugače absorbirali v svoj um z opazovanjem staršev, bratov, sester, babic, dedkov …, z gledanjem televizije, s prebiranjem knjig, zdaj bi že lahko rekli tudi s pregledovanjem virtualnega sveta.
Poletje je pred vrati, panika za vrati mojega doma. Vreme se je v trenutku obrnilo na stran letnega časa, v mojem hladilniku in na mojem jedilniku pa je sestavljenka iz nekoliko lažjih sestavin.
Ko se temperature dvignejo, pade suknjič, kratke majice, boardshortsi, flip-flopi in krema za sončenje pa postanejo naši novi spremljevalci.
Prva asociacija, ki mi pade na pamet, ko slišim besedo bikini, je bel bikini Ursule Andress oziroma bikini Dr. No, pa brazilske plaže in kokosove kroglice.
Ulično gledališče je verjetno najstarejša oblika gledališča in je tudi ena izmed najbolj atraktivnih popestritev toplejših dni v mestu, hkrati pa ima nekakšno edinstveno družbeno noto, saj je dostopno vsem, ki imajo radi gledališče, tudi tistim, ki si tako ali drugače ne morejo privoščiti obiska tovrstnih formalnih institucij.
Mislim, da je že dovolj sostorilstva pri trkih dežnikov in pogovorov z ljudmi, ki vedrijo pod strehami trgovin, pa stavkov, ki se glasijo "Ali je že konec?", ker je očitno, da bo s pogledom v nebo to postalo jasno.
49 namigov za neskončno poletje, to je tisto, kar vam ponujamo s to novo edicijo naše poletne številke, ki vas bo spremljala v času poletnih počitnic in vas prevzela. 49 namigov, dogodkov, festivalov, filmov, razstav, trendov, predmetov, mestnih postankov in potepov ...
Večja verjetnost je, da prva jesenska edicija City Magazina prav zdaj nekje leti po zraku v obliki aviončka, kot da bi mali nadobudnež, ki je odtrganemu listu raje dodal novo preobleko, prebral kakšno vrstico ali dve, da bi se vadil v branju, ko bo za oceno poklican pred tablo.
Moja kuhinja ne more biti ravno svetišče v hiši in ogledalo jeseni, letnega časa, ki ga krasijo barve, mize pa so obložene z dobrotami, ki so sad predhodnega pridnega dela in sreče, ki jo kuje vreme. Vabljeni k prebiranju.
Še dva tedna in začel se bo "ta nori december". Vremenoslovci napovedujejo sneg do nižin, kadilci zunaj že smešno cepetajo in pihajo vsak dan bolj bele oblačke dima, obrazi ljudi se tudi že skrivajo globoko za ovratniki. Jaz pa čepim tukaj pred svojim računalnikom, premišljujem, .....
Pred nami ostaja prižig božičnih luči, ki ga z enako nestrpnostjo pričakujemo, nič bolj ali manj, tako odrasli kot otroci. Od skoraj iztekajočega se leta pa tudi ostajajo samo še drobci, ki so vse prej kot zatišje pred maratonsko nočjo.