Z letošnjim letom se Festival slovenskega šansona seli na veliki oder ljubljanske Drame.
Najstarejše
sng
Kavarna v Drami obuja skorajda pozabljen ritual druženja brez hitenja, ko se za trenutek ustavi čas.
21. septembra se bo na odru ljubljanskih Križank odvila premiera Goethejevega Fausta. Za režijo je poskrbel izvrstni Tomaž Pandur, nastopila pa bodo največja imena slovenskih odrov.
2. oktobra bo na odru SNG Maribor premierno uprizorjena Rossinijeva opera Seviljski brivec, ki velja med gledalci za eno izmed najbolj priljubljenih komičnih oper vseh časov.
Novo sezono mariborske Drame bo otvorila uprizoritev, zasnovana po romanu Colma Tóibína Marijin testament (2012), ki jo je po Tomaževi gledališki viziji oblikovala Livija Pandur s sodelavci. Predstava je hommage gledališkemu geniju Tomažu Pandurju, ki ga je kruta usoda veliko prehitro iztrgala iz našega sveta.
30. septembra 2016 se bo premierno predstavila opera Don Pasqueale v SNG Maribor. Komična opera o ljubezenskih zapletih in zakonskih težavah je nastala na začetku 19. stoletja izpod peresa Gaetano Donizettija. Opero je režirala Dora Ruždjak Podolski, orkestru bo dirigiral Gianluca Martinenghi, v glavni vlogi pa bosta nastopila Giuseppe Esposito in Jaki Jurgec. Vstopnice so že v prodaji.
Predstava Stari klovni bo 16. novembra 2016 premierno uprizorjena na velikem odru v SNG Nova Gorica. Drama, ki jo je napisal romunski avtor Matei Visnies, za režijo prve slovenske uprizoritve pa se imamo zahvaliti režiserju Jaši Jamniku, pod navidezno komično predstavo skriva vprašanje strahu pred brezposelnostjo ter vprašanje, kdaj človek postane prestar za trg dela. Vstopnice so že na voljo.
Intriga očeta, ki mu hčer odreče pokorščino, spopad dveh rivalov podzemlja in med njima kolebajočega varuha javnega reda ter soočanja treh (raz)očaranih dam – ta žgečkljiva zgodba iz okolja kriminala in prostitucije je bila dramatiku Johnu Gayu sredstvo za izris kompleksne politične satire na račun skorumpiranosti angleške družbe na začetku 18. stoletja. V SNG Nova Gorica bodo 23. marca na oder premierno postavili Beraško opero, največkrat izvajano delo tedanjega časa. Spodbudila je tudi številne priredbe in predelave, med njimi sta najbolj znani Opera za tri groše Bertolta Brechta in Kurta Weilla (1928) ter modernistična glasbena adaptacija Benjamina Brittna (1948), omeniti pa velja tudi politično angažirano (neglasbeno) dramo češkega dramatika Vaclava Havla (1978) in Opero Wonyosi nigerijskega nobelovca Wola Soyinka (1977).