Google si je za 1. aprila privoščil Google Zemljevide in jih spremenil v arkadno igro Pack-Man. Ulice so se tako spremenile v labirint, igro naše mladosti pa lahko igramo na domačem pragu (prednost ''domačega igrišča'') oziroma na lokaciji po lastni izbiri. Blinkyju, Pinkyju, Inkyju in Clydu se lahko izogibamo tudi po Elizejskih poljanah ali na Times Squaru, vse skupaj pa spremlja še znamenita glasbena podlaga.
Naključno
zemljevid
Brskanje po atlasu je brez dvoma posebno doživetje. Kako tudi ne, ko pa nam zemljevidi dajo občutek, da lahko v le nekaj sekundah pridemo z enega konca sveta na drugega.
Ko zagledamo mapo sveta, razen oceanov, gorovij, gozdov, puščav, ledu naše oko drugega ne zazna. Ne vidimo bistvenega – katere lastnosti imamo kot prebivalci določene celine, države, mesta, vasi. Kakšni smo? Kaj nam je všeč? Česa ne maramo? Kdo sploh smo? Ali obstajajo tudi takšni zemljevidi, ki natančno opredelijo, kakšni Zemljani smo? Ali, bolje rečeno, kakšni naj bi bili?
Prav neverjetno je kako odhajamo v tuje kraje, si ogledujemo turistične lokacije, naravne in kulturne znamenitosti, veselo fotografiramo, domov pa se vračamo z istimi posnetki kot tisoče drugih turistov, z istimi fotografijami, ki jih na Googlu najdemo na tone. Vsi fotografiramo iste prizore, iz istega mesta (čredni nagon?), ki prav zato izgubijo svojo prvinskost saj bi jo zlahka posnel nekdo drug pa tega sploh ne bi opazili. Camera Restricta Philipa Schmitta vam zato prepreči, da bi naredili iste posnetke kot vsi ostali.
Še nekaj let nazaj je bilo pakiranje omejeno na kovček, danes pa je treba 'spakirati' stvari tudi v pametni telefon. Svet ponuja tisoč in eno zanimivost in splet pri tem prav nič ne zaostaja, zato si poglejte 6 aplikacij, ki bodo vašo popotniško izkušnjo dvigniti na najvišjo možno raven. Najboljše popotniške aplikacije 2014!
Storitev Google Zemlje (Earth) nam omogoča, da poletimo kamor koli na Zemlji. A to ne pomeni, da lahko vidimo čisto vse. V obširni zbirki satelitskih posnetkov namreč iz takšnih in drugačnih razlogov obstajajo sive lise, kraji, ki nam jih Google noče pokazati. Zato ji tako ali drugače cenzurira. Preverite katere.
Ste vedeli, da je naša slika sveta popačena? Po ogledu teh fotografij na svet ne boste nikoli več gledali enako! Razlog, zakaj so nekatere države na zemljevidu večje ali manjše od drugih, čeprav niso, je predpotopna prečna Mercatorjeva projekcija oz. valjna kartografska projekcija, pri kateri so poldnevniki in vzporedniki ravne črte, ki se sekajo pod pravim kotom, in je pomorščakom omogočala, da zarisujejo smer plovbe kot ravne črte. Posledica prenosa površine Zemlje na papir je današnja napačna predstava o velikosti nekaterih delov sveta. Projekcija tridimenzionalnega sveta na papir pač ima svojo ceno, s popačeno sliko o svetu pa jo plačujemo še danes, čeprav pomorstvo že dolgo ne uporablja več klasičnih zemljevidov za navigacijo. Zato pa tovrstne karte še vedno visijo v šolah in med drugim zmotno ustvarjajo vtis, da sta Rusija in ZDA tako veliki.
Američani so bili naprošeni naj na zemljevid umestijo evropske države. Poglejmo, kaj so napisali.
Ko potujete po svetu, je verjetno ena izmed najboljših stvari, s katerimi se srečate, hrana. Drznemo si reči, da vsi vedo, da morate v Italiji pokusiti pico, na Japonskem suši ali na Balkanu burek. Veste morda, kaj jesti v kulinarično manj znanih državah sveta?
Vsak dan nas zasipavajo s številnimi statistikami, rezultati raziskav, a velikokrat zadeve dojamemo v vsej svoji razsežnosti šele, ko so nam predstavljene bolj plastično. Z zemljevidi, takšnimi, ki jih nismo srečali na urah zemljepisa oz. geografije, preglednicami in infografikami, ki na svojstven način osvetljujejo, kar nam sicer pravi, pa tudi skriva, suhoparna statistika. Prav takšne smo zbrali, zato se pripravite, da boste presenečeni, če ne šokirani.
Medtem ko so nekatere države izjemno gosto poseljene, je pri drugih slika ravno obratna. Te zanima, kakšen bi bil zemljevid sveta, če bi se ozemlje delilo glede na velikost populacije. Kam bi se preselila Slovenija, kdo bi bile njene sosede in ali bi imeli neposreden dostop do odprtega morja, izdamo v nadaljevanju.
Stereotipi so v nas globoko zakoreninjeni, pa čeprav se nam velikokrat zdijo nesmiselni in brezvezni. Velikokrat so namreč ‘iz trte zviti’, včasih pa celo malo držijo. Ampak, ali so res Črnogorci len narod? So Gorenjci zares skopuški? Nemci res nikoli ne zamudijo? Takšni stereotipi so po navadi odraz obrambnih dojemanj sebe in drugih, zato velikokrat ne ‘pijejo vode’. Ali pač?