FBピクセル

なぜテクノロジーへの依存が私たちの脳にダメージを与えるのでしょうか?

しかし、スマートフォンやタブレットのおかげでほとんどすべてが手元にあるのに、なぜテクノロジーへの依存が私たちの脳に害を及ぼすのでしょうか?人間の脳はかつてないほど忙しくなっています。電子メール、Facebook、Twitter の時代では、時間の都合でマルチタスクを行う必要があります。それが犠牲になります。テクノロジーへの依存は効率を高めるのではなく、効率を低下させます。

Če gre verjeti besedam nevroznanstvenikov in drugih strokovnjakov, odvisnost od tehnologije škoduje našim možganom in zavira našo učinkovitost. V sodobnem času se na nas vsak dan vsuje na stotine dejstev, kvazi-dejstev, govoric,… in že samo to, da ugotovimo, kaj je za nas pomembno in kaj ne, je izčrpljujoče za možgane. Poleg tega je moderna doba možganom naprtila nove naloge. Trideset let nazaj so nam agentje urejali rezervacije za letala in vlake, prodajalci so nam pomagali poiskati želeno, o boleznih so nas poučili zdravniki,… danes vse to počnemo sami. Opravljamo delo 10 različnih ljudi, medtem pa skušamo še karseda polno živeti.

Zahtevati od možganov, da preusmerijo pozornost iz ene aktivnosti na drugo, pomeni, da prefrontalna skorja in striatum kurita glukozo oksidazo, isto gorivo, kot ga možgani potrebujejo, da ostanejo skoncentrirani na nalogi, ki jo opravljajo.
Zahtevati od možganov, da preusmerijo pozornost iz ene aktivnosti na drugo, pomeni, da prefrontalna skorja in striatum kurita glukozo oksidazo, isto gorivo, kot ga možgani potrebujejo, da ostanejo skoncentrirani na nalogi, ki jo opravljajo.

Pametni telefoni so postali sodobni švicarski noži, kjer so rezila, žagice in pincete zamenjali slovarji, kalkulatorji, brskalniki, e-pošta, koledarji, snemalci zvoka, napoved vremena, Facebook, GPS, svetilka, itd. Sposobnejši so kot večina najnajprednejših računalnikov 30 let nazaj. In uporabljamo jih za vse in vseskozi. Za tekstanje med hojo, za pisanje e-pošte, zaposlijo nas ko stojimo na postaji ali v vrsti, ko kosimo, ko smo na kavi s prijatelji, ko športamo,… Z njimi preverjamo kaj počno prijatelji, kaj se dogaja v svetu, postali so nakupovalni listek, koledar za beleženje opravil, budilka, predvajalnik glasbe in podcastov. Vse lepo in prav, a tu je še droben tisk. Čeprav mislimo, da delamo več stvari hkrati, je to zgolj iluzija, saj nevroznanstvenik Earl Miller (tehnološki inštitut Massachusettsa) pravi, da naši možgani niso mojstri večopravilnost. In zato, ko ljudje ”multitaskamo”, v resnici le zelo hitro menjamo med posameznimi opravili. Nismo torej žonglerji, ki nam uspeva imeti več žogic hkrati v zraku. Posledično večopravilnost ni bolj efektivna, pač pa manj, in na mikroskopski ravni povzroči nastajanje stresnega hormona コルチゾール (daje energijo) ter アドレナリン, kar lahko zamegli našo presojo. Z ”multitaskingom” postanemo odvisni od dopamina, hormona sreče, katerega razpečevalec je zunanja stimulacija. Poleg tega ima prefrontalna možganska skorja nagnjenje do novosti, kar pomeni, da njeno pozornost zlahka ugrabi nekaj novega. Ta odvisnost, zasipavanje in zalaganje z novitetami povzroči izbruh endogenih opioidov in je v resnici možganska hrana s praznimi kalorijami, torej brez prave ”hranilne” vrednosti.

''Multitasking'' med učenjem vam ne bo priskrbel visoke ocene.
”Multitasking” med učenjem vam ne bo priskrbel visoke ocene.

Russ Poldrack, prav tako nevroznanstvenik (univerza Stanford) je ugotovil, da informiranje/učenje med delanjem več različnih stvari hkrati povzroči, da se informacije shranijo v napačne dele možganov. Če se študent uči medtem ko gleda televizijo, sveže znanje iz knjig potuje v striatum, kamor se sicer shranjujejo novi procesi in veščine, ne pa kjer so možgani naredili prostor za dejstva in ideje. Brez TV-ja bi šle te informacije v hipokampus, kjer se smiselno kategorizirajo, da jih je kasneje lažje najti.

続きを読む: 外国語をより簡単に、より早く学ぶのに役立つ 7 つのコツ

Ker je tekstanje omejeno na število znakov oziroma finančno pogojeno, izgubljamo sposobnost resne in osmišljene debate.
Ker je tekstanje omejeno na število znakov oziroma finančno pogojeno, izgubljamo sposobnost resne in osmišljene debate.

Potem je tu še en problem vseprisotnosti mobilcev. Ko je v ”starih časih” zazvonil telefon in smo bili zaposleni, slušalke preprosto nismo dvignili. In če nismo bili dosegljivi je bilo to povsem sprejemljivo. Lahko namreč tedaj tudi nismo bili doma, lahko da nismo prišli do telefona pravočasno,… A danes, ko ima na svetu več ljudi telefon kot dostop do stranišča, je to dejstvo ustvarilo nerealna pričakovanja, da je vsakdo dosegljiv vedno, ko se bo nam zazdelo, in to ne glede na to, ali bo to njim po godu ali ne. To prepričanje je tako zakoreninjeno, da ljudje odgovarjajo na klic v situacijah ko nimajo časa in rečejo ”Oprosti, zdajle ne morem govoriti, sem na sestanku.”, namesto, da bi kot nekoč pustili, da zvoni v prazno. Najbolj šokantno pa je sledeče. Glenn Wilson, bivši profesor psihologije, je namreč ugotovil, da večopravilnost škodno vpliva na kognitivne/spozavne sposobnosti. Namreč, če se skušate skoncentrirati na določeno nalogo in vas v e-poštnem nabiralniku čaka neprebrana pošta, lahko to povzroči padec IQ-ja tudi za 10 točk. Poleg tega so kognitivne izgube zaradi ”multitaskinga” celo večje kot zaradi kajenja trave.

詳しくは

改変元:
www.theguardian.com

2004 年からあなたとともに

年から 2004 私たちは都市のトレンドをリサーチし、情熱を刺激するライフスタイル、旅行、スタイル、製品の最新情報をフォロワーのコミュニティに毎日お知らせします。 2023 年からは、世界の主要言語でコンテンツを提供します。