10 个卖得很好的疯狂创意..但不适合作者

Zgodovina nam je namreč dala kar nekaj osmoljencev, ki se je svoji ideji prehitro (beri: za premalo) odpovedalo.

10. Pesem Krokar

Edgar Allen Poe je ameriški pesnik in eden izmed številnih umetnikov, katerega talent ni vplival na njegovo stanje v denarnici. Ko je večkrat zavrnjeno pesem Krokar le prodal reviji The American Review, je zanjo dobil zgolj 9 dolarjev, ta pa je takoj po objavi doživela nacionalni uspeh, požela tok ponatisov in objav ter avtorja uvrstila med velikane svetovne literature. Njegova prva izdaja zbirke poezije se je leta 2009 prodala za dobrih 632 tisoč dolarjev. Le kaj bi na to rekel Edgar, ki razen slave ni občutil pretiranih finančnih koristi od svojega talenta in kasneje umrl v revščini?

9. Varnostna sponka

Walter Hunt, mehanik in navdušen izumitelj iz New Yorka, je skušal na hitro razviti nekaj, s čimer bi prijatelju poplačal 15 dolarjev dolga. Med premetavanjem železne žice se mu je porodila ideja za zaponko, ki ščiti prste in nastala je varnostna sponka. Leta 1845 je izum patentiral in patent za 400 dolarjev prodal podjetju W. R. Grace and Co. Gotovo je bil presrečen, ker mu je po plačilu dolga ostalo 385 dolarjev, ampak le kako se je počutil, ko je podjetje z njegovim patentom pričelo služiti milijone, ki pritekajo še danes? Ko bi le obdržal kakšne pravice!

8. Naslovnica albuma Sgt. Pepper’s Lonely Hearts Club Band

Ljudje, ki so nam všeč. Preprosta ideja, ki je britanskega pop umetnika Petra Blakea in njegovo ženo Jann Haworth vodila pri ustvarjanju kolaža portretov zgodovinskih osebnosti ob članih skupine The Beatles. Umetniško delo je postalo naslovnica njihovega osmega studijskega albuma Sgt. Pepper’s Lonely Hearts Club Band, Peter in Jann pa sta za svoj prispevek prejela vsak 100 funtov. Konec? Za njiju že, album pa je postal najbolje prodajan album vseh časov. Legendarna je postala tudi naslovnica, predvsem zaradi številnih kontroverznosti in teorij o skritih sporočilih in ljudeh, ki bi morali biti oz. naj bi bili na naslovnici.

7. Žele

Priljubljen ameriški posladek in po nadaljevankah sodeč edini desert, ki ga strežejo v ameriških bolnišnicah. 食谱 zanj so razvili že daljnega leta 1895, ko sta izdelovalca sirupa proti kašlju Pearl in May Wait iz New Yorka iskala način, kako želatino v prahu spremeniti v okusen izdelek. Ustvarila sta Jell-O, a tresoče se barvne gmote, ki naj bi bila celo okusna (Jell-O je 88% sladkor), nista in nista mogla spraviti na trg. Idejo in recept sta 1899 za 450$ prodala sosedu, ki se je že kmalu zatem preselil na bolj elitno lokacijo: iznajdljivi poslovnež je namreč s pravim marketinškim pristopom spodbudil prodajo želeja in kmalu zaslužil prvi milijon. Do leta 2013 je prodaja Jell-O dosegla skoraj 500 milijonov dolarjev, kar je dovolj za zelo, zelo veliko želeja.

6. Pesem iz filma o James Bondu

Originalno pesem o Jamesu Bondu iz filma Dr. No je leta 62 spisal skladatelj Monty Norman. Ker pa ji je nekaj manjkalo, so vključili še skladatelja Johna Berryja. Ansambel tukaj, sprememba tempa tam, še dodatek jazz in rock elementov in rezultat je pesem, ki jo mrmramo še danes. Žal pa je Berry, ki je pesem praktično naredil, za svoj prispevek dobil približno 250 funtov, Monty Norman pa je kot podpisani avtor prejel vse pravice in denar, ki mu priteka še danes, saj vsakič, ko ta melodija zaigra na kakšnem mobitelu, Norman zasluži, Berry, ki zagotovo ni več oboževalec slavnega vohuna, pa je poslednji cent od Bonda prejel 42 let nazaj.

5. Coca-Cola

Leto 1886, leto, ko so razvili še danes tajni recept za Coca Colo. Farmacevt John Pemberton si gotovo ni predstavljal, v kakšno mega koporacijo bo prerasel njegov tonik za živce in možgane, ki se je sprva za le 5 centov prodajal v njegovi lekarni. V iskanju hitrega dobička je prodal lastništvo recepta za 1484 dolarjev, leta 1888 pa je poslovnež Asa Cadler postal edini lastnik kokakole. S pravim receptom za pijačo in uspeh je slabih 30 let kasneje delnice Coca Cole prodal za 25 milijonov dolarjev, kar je približno 341 današnjih milijonov dolarjev. In zagotovo toliko in še več milijonov solz obžalovanja za prvotnega izumitelja in generacije in generacije njegovih naslednikov.

4. Slika Rdeči vinograd

Rdeči vinograd, slika, ki jo je Vincent van Gogh ustvaril leta 1888 in edina slika, ki jo je prodal za časa svojega življenja. Za borih 400 frankov jo je kupila slikarka Anna Boch in kasneje prodala za 10 000 frankov. Ta zaslužek se danes zdi skoraj neznaten, saj van Goghove slike dosegajo rekordne prodajne zneske. Kakšno ceno bi dosegla edina slika, ki jo je dejansko prodal sam van Gogh, velikan svetovne umetnosti, je seveda nepredstavljiva.

3. Film Terminator

Bila so zgodnja 80ta, ko se je še neznani režiser prebijal iz dneva v dan, spal v avtu in na kavčih ter sanjal o filmskih spektaklih. Ta režiser po imenu James Cameron je v spisal scenarij za Terminatorja, a ni dobil priložnosti, da bi ga režiral. S pretkano producentko in bodočo ženo Gale Anne Hurd se je zmenil, da bo lahko režiral film, a pod pogojem, da ji vse filmske pravice proda za le 1 dolar. James je privolil, posnel Terminatorja in začela se je njegova pot nizanja filmskih spektaklov, ki traja še danes… ampak tisti dolar za sedaj že bivšo ženo ga zagotovo še danes žuli!

2. Zgodba Klic divjine

Jack London je zgodbo Klic divjine leta 1903 prvič predstavil javnosti kot serijo zgodb o psu iz Kalifornije, ugrabljenem in prisiljenem v delo vlečnega psa na ameriškem severu. Na željo založbe Macmillian jo je še istega leta priredil v knjigo in ji za 2000 dolarjev prodal vse avtorske pravice. Čeprav sta bila 2 tisočaka dolarjev takrat ogromna vsota, je založba takoj večkratno profitirala, saj so že prvi dan prodali več kot 10 tisoč izvodov knjige. Od milijonov prodanih izvodov zgodbe, ki danes velja za ameriško klasiko, pa Jack London ni prejel niti centa, saj se je odpovedal vsem avtorskim pravicam.

1. Smeško

Dve pikici in krivulja v rumenem krogu, rezultat pa je ljubek smeško. Poznajo in uporabljajo ga različne generacije prek različnih medijev: je na značkah, majicah, čepicah, v sporočilih, na koncu e-pošte, na listku v pisarni itd. Ta podoba je povsod in avtorju je gotovo prinesla milijone dolarjev, kajne? Ne. Avtor podobe, Harvey Ball, je smeškota zrisal in za 45 dolarjev prodal naročniku v oglaševalski agenciji. Ni pa ga avtorsko zaščitil. Dobičkonosni potencial smeškota sta prepoznala brata Bernard in Murray Spain, ki sta prodajala vsakdanje malenkosti, opremljene s smeškotom. Ameriko in svet je zajela smiley-manija in čeprav se je hitro polegla, sta v kratkem času zaslužila več kot 50 milijonov dolarjev, verigo trgovin z rečmi za en dolar pa kasneje prodala za 500 milijonov dolarjev. In Harvey Ball? Podobo je izkoristil v boljše namene ter življenje posvetil filantropiji in dobrodelnosti, ustanovil Fundacijo nasmeha in nam dal Svetovni dan nasmeha!