Kreativnost ni nekaj, kar se da naučiti in ni nekaj, kar se da štepati kot po tekočem traku. Kreativnost je nekaj, kar je treba skrbno negovati in kar je pogojeno s trenutnim navdihom. Kreativnosti se ne da iz/prisiliti, priti mora sama. Kreativnost je mati učinkovitosti, a zahteva 'žrtvena jagnja'. Katera, je odvisno od posameznika, zato si poglejmo, kaj na oltar kreativnosti prinaša ducat grafičnih oblikovalcev iz različnih vetrov.
Kot lahko napnemo mišice, lahko napnemo tudi 大脑, a surova moč se drugače prevaja v rezultate kot mentalni procesi. Če je rešitev za večjo moč lahko vedno fitnes, pa morajo tisti, ki plavajo v kreativnih vodah, ubirati različne in velikokrat le sebi lastne metode, da se njihov bazen idej ne osuši. Nekateri si postavijo roke znotraj roka, drugi iščejo navdih v naravi, spet tretji se zatečejo h težki metalni glasbi. To se le fragmenti ugotovitev Jevgenija Jermakova, ruskega grafičnega oblikovalca, ki že od aprila sprašuje oblikovalce o njihovih delovnih navadah, najljubših knjigah, kariernih izzivih in 创造力, zbrane odgovore pa objavlja na svoji 网站.
项目 »5 Questions for 100 Designers” (»5 vprašanj za 100 oblikovalcev«) pridno raste v nekoč mogočno drevo navdiha, in nekaj njegovih sadov modrosti boste lahko zaužili v nadaljevanju. Ti so zrasli iz vprašanja o produktivnosti in sicer »Ali obstajajo kakšna pravila ali navade, ki vam pomagajo pri tem, da ste bolj učinkoviti?« Kot je bilo za pričakovati, nekaj takega kot je univerzalna formula ne obstaja. Ideje pač rastejo v različnih glavah, v različnih mikrokozmusih z različnimi ‘pogoji in klimo’. Pa vendar je našel najmanjši skupni imenovalec, celico, ki se nahaja v žilah kreativnih- seznam opravil/nalog (t.i. to-do list).
Ducat najboljših smo povzeli v nadaljevanju.
1. Verena Michelitsch
Ko z idejo obtičim, shranim obstoječo verzijo in začnem znova, saj sicer vseskozi gledam ‘pokopališče’ designerskih opcij, ki jih ponuja grafični program.
2. Michael Bierut
Približno 32 let nazaj sem začela s seboj nositi mali notesnik in od takrat sva nerazdružljiva. Vsako jutro pretečem nekaj kilometrov in porabim ta čas, da v glavi zorganiziram delovni dan. In najpomembneje- nikoli ne delam za vikend.
3. Debbie Millman
1. Imej seznam. 2. Beleži stvari na tiskani koledar. 3. Dokončaj kar si začel preden se lotiš nečesa drugega.
4. Coralie Bickford-Smith
Vse kar moram storiti je, da zjutraj pet minut namenim planiranju, torej kaj želim opraviti in koliko časa nameravam tej stvari nameniti.
5. Chuck Anderson
Če delate od doma, poskrbite, da zapustite hišo vsak dan. Zelo nezdravo se je namreč zbujati in delati v istem prostoru in ga nikoli zapustiti. Privoščite si odmor, najsi bo to v obliki sprehoda, rekreacije, kosile, večerje, kave,…
6. John Newman
Uporabljaj štoparico. Redno jo nastavi. Resno!
阅读更多： 斯蒂芬·金关于如何成为一名优秀作家的秘诀
7. Santiago Carrasquilla
Raje delam 7 dni v tednu enako število ur, kot pa 5 dni ‘ekscesno’. Poleg tega me več kot 8 ur pred ekranom pahne v depresijo.
8. Matteo Bologna
Nikoli se ne pritožuj, češ da ni dovolj časa. Pogosto sta prav kratek rok in dobra doza adrenalina zmagovita mešanica, mešanica, ki skriva recept za najboljši design.
9. Jessica Svendsen
Poslušanje glasbe, lekcij ali belega šuma med tem ko oblikujem maksimizira mojo produktivnost.
10. Jessica Walsh
Najbolj očiten odgovor je to-do list in aplikacije (Evernote, Clear, Sparrow, Text Expander, iCal). A bolj pomembno kot to se mi zdi, da izberete stranke in sodelavce, ki so prijazni in odprti do nekonformističnih idej. Če namreč delaš s ‘pacienti’, ego-manijaki in lenuhi, ti ne pomaga noben seznam opravil in nobena aplikacija.
11. Wade Jeffree
Zvočna kulisa je pomembna. Sam poslušam glasbo, ki ima veliko ponavljajočih vzorcev, od black metala do tehno glasbe. Po drugi strani prav tako rad poslušam pogovore, intervjuje in podcaste. Zakaj se ne bi med delom še malce učil?
12. Amanda Jane Jones
Pred leti sem ugotovila, da sem najbolj produktivna zgodaj zjutraj. Običajno vstanem ob pol petih. Takrat vem, da me nihče ne bo zmotil z e-pošto. Vse je tiho. To je moj najljubši ‘način’ dela. Poleg tega si vedno privoščim ‘naravne’ odmore. Včasih je to sprehod po soseski, ko je mestni vrvež na vrhuncu pa samo sedim pred hišo. Svež zrak da namreč kisika tudi mojim idejam, ne le pljučom.
