إن سيستيكا

“U Ljubljan’, pr Šestic’, je eno luštkano dekle,” pravi slovenska narodna pesem. In če je neka restavracija omenjena v narodni pesmi, potem že mora biti nekaj posebnega. In Šestica prav gotovo je posebna, saj so prvo podobo hiši nadeli že leta 1670, ko jo je v večni spomin in pregledno sliko Ljubljane ujel Janez Vajkard Valvasor. S kulinarično tradicijo pa se lahko Šestica hvali od leta 1776, ko jo je prevzel krčmar, takrat prekrito s slamo in skromnega videza na Avguštinski ulici 6, po kateri je tudi dobila svoje ime. Šestica je album treh stoletij, starka z večno mladim obrazom, kot ji tudi pravijo. Razvila se je iz nekdanjega postiljona, prek furmanske gostilne, krčme, hiše za popotnike in gostilne premnogih lastnikov, v sodobno restavracijo, kjer se združijo domača kulinarika preteklosti in nove kulinarične smernice. V Šestici nas bodo vsak dan pričakali domač kruh in domače testenine, stari recepti pa predstavljajo okvir za kulinariko nove dobe. Celotna filozofija Šestice temelji na domačnosti, spoštljivosti do gosta, na kratko na “slovenskosti”, pa naj gre za dnevno kosilo, slavnostno večerjo ali le prigrizek, ki si ga privoščimo v središču Ljubljane.