"لم يكن أحد يتمنى وهو على فراش الموت أن يقضي المزيد من الوقت في المكتب"، هكذا تقول العبارة المبتذلة الشهيرة. تشير دراسة أجراها اثنان من أساتذة علم النفس إلى ما قد نندم عليه بشدة في نهاية حياتنا.
Profesorja Mike Morrison z Univerze Illinois in Neal Roese s Kellogg School of Management na Univerzi Northwestern v Illinoisu sta prišla do pomenljivih rezultatov. Njuna raziskava pa temelji na naključni telefonski anketi, ki sta jo izvedla med 370 Američani.
Če gre verjeti le tej, je obžalovanje, ki temelji na odnosih prevladovalo nad obžalovanjem, ki temelji na izobrazbi ali karieri. To pomeni, da je večji odstotek vprašanih obžaloval stvari povezane z odnosi do drugih, bližnjih, kot pa svoje karierne odločitve.
Kar osemnajst odstotkov vprašanih je obžalovalo preteklo romanco ali izgubljeno ljubezen, le nekaj manj (16%) pa jih je obžalovalo, da niso dovolj časa preživili z družino. Napačno izobrazbo je tako obžalovalo le 13 odstotkov vprašanih, le odstotek manj je žaloval za napačno karierno potjo. Še manj ljudi je obžalovanja povezovalo bodisi s starševstvom ali zdravjem.
Vsega skupaj je bilo kar 43 odstotkov obžalovanj povezanih s človeškimi odnosi, bodisi preteklo romanco, izgubljeno ljubeznijo,… po drugi strani pa je obžalovanje karierne poti ali izobrazbe predstavljalo v povprečju 35 odstotkov.
Stabilni družbeni odnosi
Verjetno rezultati niso veliko presenečenje. Odnosi navsezadnje znanstveno dokazano vplivajo na naše zdravje in dobro počutje, prispevajo k zmanjševanju depresije in boleznim srca. Poleg tega se zaradi prijateljev in družine počutimo bolj srečne in izpolnjene.
»Ljudje hrepenijo po močnih, stabilnih družbenih odnosih in so nesrečni, ko jih nimajo; obžalovanje uteleša to načelo,« sta zapisala avtorja študije.
