数日前、私はヴルニカを車で通りました。乗客として、私は運転免許試験を受けていません。 （「なんて言うの？！」）。ちなみに、私は不自由を感じているわけではなく、自転車と「pedHonda」、もっと言えば二本足を使っています。
No, da se vrnem k prvi zgodbi. Na svoji desni opazim nekaj ljudi, ki se zbirajo okoli kipa Ivana Cankarja. Potem vidim gospoda, ki stoji ob kipu in bere zbranim okoli njega. Predvidevam, da kakšno Cankarjevo delo. Mimo pa šviga pločevina in ni ga junaka, ki bi zavil in ustavil ter se pridružil »množici«, ki bi jo preštela na prste obeh rok. Še v istem trenutku postanem žalostna. Zakaj? Pripadam namreč generaciji (ali pa sem vsaj sama takšna), ki je brala. Knjige, ne pa spletnih portalov. Bila sem pravi 本の虫. V knjižnici sem bila namreč vsaj trikrat na teden. Prostovoljno. Knjige so bile moja duševna hrana in večerna molitev. In še danes lahko rečem, da so bile te knjige nekaj najboljšega, kar se mi je zgodilo v življenju. Če sem se morda včasih zmrdovala, češ, kdo bo pa to bral, danes vem, da je imela prav takšna literatura največji doprinos k osebni rasti in ustvarjalnosti. In zato vam polagam na srce: vzemite si čas za kakšno knjigo, za tisto s trdimi ali mehkimi platnicami. Ne bo vam žal.
V naši novi številki revije vam želimo pokloniti pobeg v najbolj barvite kraje na svetu, tako barvite, da ne boste verjeli svojim očem. Blagor vam, če ste imeli kakšnega med njimi že priložnost obiskati. Pobrskali smo za najbolj modnimi moškimi kopalkami za to poletje in za najbolj vročo sladolednico ta hip. Peljemo vas tudi na zmenek s kinom と na urbani festival, kjer bo kar pokalo od ustvarjalnosti. Zdaj pa hitro v odkrivanje urbanih novosti, ki bodo naredile to pomlad še kako dolgo in vročo.
ルシア・マルコ
編集者
インスタグラム: ルーシマルコ
E: lucija.marko@citymagazine.si
