アルバート・アインシュタインはこう言いました、「無限であるのは宇宙と人間の愚かさの 2 つだけですが、宇宙についてはよくわかりません。」私たちの惑星である地球でさえ、この壮大なモザイクの中の断片にすぎず、衛星、望遠鏡、探査機を通してその画像をますます拡大して見ることができます。
Ko se ponoči zazremo v nebo posuto z zvezdami, je kot bi domišljijo spustili z vajeti. Takrat do izraza pride naša duhovnost, takrat se zdi vse tu na Zemlji tako nepomembno in majhno. In dejansko je ko gledamo širše, zato če kje, se na tem mestu iluzija o naši (vse)mogočnosti razpoči kot milni mehurček.
続きを読む: 史上最高の宇宙映画 20
Pa še nasvet. Na svet’ živi preveč ljudi, ki ga jemlje kot nekaj samoumevnega. Tu smo gostje, 地球 si ne lastimo. In kot je logično, da pred odhodom ne razbijemo hotelske sobe, moramo biti enako, če ne še bolj, odgovorni do našega skupnega doma. Saj ne, da gredo lahko naši zanamci kam drugam.