のどかなベルギーの都市ブルージュは、3 キロメートルのビール パイプラインという珍しい観光スポットによって、間もなくさらに豊かになるでしょう。石畳の通り、運河、時計塔のあるこの絵のように美しい中世の町は、おとぎ話の街のようで、パイプラインの首謀者ザビエル・ヴァネスト（デ・ハルヴ・マーン醸造所）の大胆な予測を実現します。彼はパイプラインを信じない人々から夢想家とレッテルを貼られていました。おとぎ話ですが、今その夢が現実になりつつあります。ビールは2016年9月に地下に流れる予定です。
Belgijski Brugge 彼は持っているだろう cevovod s pivom. Ta bo štiriceven. ”Vsi so mislili, da gre za sanje, za šalo, za nekaj neuresničljivega,” skorajšnjo pridobitev mesta opisuje Xavier Vanneste, direktor edine mestne neprekinjeno delujoče pivovarne De Halve Maan. Cevovod bo dolg tri kilometre, iz polnilnice zunaj mesta do središča pa bo teklo toliko piva, da bodo lahko z njim napolnili do 12 tisoč steklenic piva na uro.
Vanneste se je za polaganje zasebnih cevi po mestu kar nekaj časa ”bockal” z mestnimi oblastmi, ki pa so se na koncu vendarle vdale in prvič dovolile zasebni družbi, da karkoli polaga pod tlakovanimi uličicami mesteca、つまり pod Unescovo zaščito. Sprva so bili namreč precej sumničavi, a ko je občina z županom Renaatom Landuytom na čelu ugotovila, da bo cevovod s pivom drastično zmanjšal promet tovornjakov, ki dostavljajo pivo, so projekt “požegnali”. Večino cevi so položili z računalniško vodenim vrtanjem, da bi karseda malo razrili mesto. Tudi javnost cevovod s pivom podpira, kar nenazadnje kažejo številke. 300 tisoč evrov so v 4-milijonski proračun prispevali ljudje prek skupinskega financiranja. ”Donatorji” bodo upravičeni do 18 posebej zanje izdelanih kozarcev in dosmrtne dostave enega svetlega piva Brugse Zot na dan.
続きを読む： BrewArt - 水をビールに変える装置
V pivovarni De Halve Maan so pivo prvič začeli variti že davnega leta 1564. Pred 2. svetovno vojno je bil Brugge preplavljen s pivovarnami, bilo jih je kar okoli 30, a do danes je preživela le ta (nedavno se je po več kot pol stoletja iz pokoja sicer vrnila tudi pivovarna Bourgogne des Flandres), ki jo vodi Xavier Vanneste, čigar predniki so pivovarno prevzeli leta 1856. Vsako leto jo obišče okoli 100 tisoč obiskovalcev. S tem cevovodom se bo pivovarna izognila sicer finančno smotrni selitvi v industrijsko cono, kjer poteka stekleničenje, s čimer pa bi pivo izgubilo ”bruški” naziv. “Zame Unescova dediščina niso le opeke in materialne dobrine, ampak tudi to, da imamo v mestu delujočo pivovarno. To je del nematerialne dediščine,” razlaga Vanneste in nadaljuje z opazko, da je Brugge poln turističnih pasti, saj tu med drugim prodajajo čokolado, ki ni bila niti izdelana v Belgiji, kaj šele v Bruggu. ”Tako kot trapist zorijo v samostanu, šampanjec pa pridelujejo v Šampanji, si mi želimo vsak liter piva zvariti točno tu, kjer ga varijo že stoletja.”
