Blegoš – zavit v belo

Tu je snoval svoja najboljša dela, kot sta Visoška kronika in Cvetje v jeseni. Ob pogledu na pestrost okolice in narave dobimo odgovor, od kje izvira inspiracija za nastanek njegovih literarnih del. Od dvorca vodi tudi gozdna učna pot Visoko, ki predstavlja v harmo nijo ujeto pestrost tega raznolikega gozda in nam o njem ponuja še več informacij. Pot je nezahtevna in traja približno dve uri, možno pa jo je obhoditi v spremstvu strokovnega vodje – gozdarja, le-ta nam bo povedal še veliko več o različnih drevesnih vrstah, pomlajevanju in varovanju gozda.

Višji cilji
Naši cilji so tokrat zastavljeni še višje, zato pretehtajmo možnosti in izberimo za nas in našo družbo najbolj primerno. Mogoče odločitev ne bo najlažja, saj si bomo zaželeli, da bi v enem dnevu osvojili vse. A vse zahteva svoj čas, zato si postavimo prioritete in se podajmo naprej po Poljanski dolini do Javorij, kjer bomo zagledali smerokaz za naš novi cilj, Blegoš (1562 m, 3 h). Peljimo se naprej po lokani cesti do Gornje Zetine ter po gozdni cesti čez Črni Kal do parkirišča in izhodišča za ta najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Le-ta slovi po prekrasnem razgledu na najvišje slovenske gore v skupinah Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Na njegov vrh je možno priti tudi iz drugih krajev (Hotavelj, Volak, Črnega vrha, Leskovic), a za nas je tokrat najbolj priročen ta dostop. Na parkirišču si podrobneje oglejmo možne poti, saj so le-te nazorno prikazane na veliki tabli v bližini. Bolj ali manj zahtevna, bolj ali manj strma, daljša, krajša. A katerokoli pot bomo izbrali, ne moremo zgrešiti, saj vse vodijo na njegov simpatično zaobljeni vrh. Med potjo ne pozabimo na postanek, da se pogrejemo s toplim čajem in hkrati uživamo v prekrasnem pogledu na pobeljene vrhove in umirjeno sotesko pod nami. Nato pa le nadaljujmo naprej do vrha, kjer bomo na njegovi zahodni strani zagledali Kočo na Blegošu (1391 m). Koča je trenutno odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih ter ponuja gostoljubno izbiro različnih jedi, za vsak okus nekaj slastnega …

Popoldanska avantura

Z vrha Blegoša je možno nadaljevati pot do smučarske koče na Starem vrhu (1032 m, 2 h 30 min.), a naj ta avantura počaka na primernejše vremenske razmere. Mi se lahko po našem sestopu zapeljemo do omenjenega smučišča, ki leži med Poljansko in Selško dolino. Stari vrh obiskujejo ljubitelji rekreativnega smučanja, na njem pa pripravljajo tudi rekreativna, državna in FIS-tekmovanja. Po njem je speljanih 12 km smučarskih prog, od tega 2 km težkih, 6 km srednjih in 4 km lahkih. A verjetno so naše baterije že bolj prazne, zato naj se ta snežena avantura prestavi na naslednji konec tedna, prav tako tudi sankanje na sankališču Mišouh, ki se nahaja približno 6 km iz Škofje Loke v smeri Železnikov. Proga je dolga 2500 m in je primerna tako za otroke kot za odrasle. Dnevno sankanje poteka med tednom med počitnicami ali po dogovoru, možno pa je tudi nočno sankanje, saj proge osvetlijo z baklami in opozorilnimi lučkami. Na vrh sankališča lahko pridemo peš v približno pol ure, organiziran pa je tudi prevoz s posebnimi sankami za okoli 16 ljudi. Na koncu sankališča je tudi koča za žejne in lačne, ki še dodatno poskrbi, da obiskovalci oddidejo domov s prijetnimi spomini na tovrstno doživetje. Tudi mi se obrnimo proti domu in se za konec ustavimo le še v Galeriji in gostilni Kašča na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Po pravilu je Kašča ena od najbolj častitljivih starin v Škofji Loki, saj je v svoji prvotni obliki stala že pred potresom leta 1511, nato pa je bila po ukazu škofa Filipa temeljito prenovljena. Danes se v Kašči nahaja stalna galerija slikarja Franca Miheliča, v kleti pa je dobra picerija in pivnica, kjer nas bosta pričakala prijazno osebje in dišeča pogostitev, s katero bomo zaključili našo belo avanturo.