日常生活の境界線を越えて、数日、数時間、数分間出かける準備はできていますか...快適な肘掛け椅子に座り、暖炉の前に足を置き、新しい冒険を始める準備はできていますか...都市限定 - 2013 年秋... 読んで楽しんでください。
…. medtem ko se plamen ognja in upornost lesa dokazujeta v premoči, na mizici pa se kadi iz skodelice vročega čaja. Če pogledate skozi okno, boste videli, da jesensko listje že drsi med vejami dreves, ki se nekako nočejo ločiti od svojega barvnega okraska, nerazdružljivi pa sta tudi prepirljivi sestri Ruban, ki ne dovolita ohladiti svojih strasti, četudi brije že sibirski mraz skozi ulice in hiše, kjer domuje ta oblikovalski tandem.
氷 pa se bo v trenutku stalil, ko bo vrata odprla nežna, a samovoljna in provokativna lepotica, ki ne oblači le belih bombažnih spodnjic, ampak nosi damsko perilo kot modni dodatek k svoji samoumevno zapeljivi ženskosti. V Londonu, kjer je neizpodbitna magnetno privlačna ženska dobila svojo prvo priložnost, pa se je pred štiridesetimi leti začela kultna pravljica o jeansu, ki je s svojimi oglaševalskimi kampanjami v modno orbito izstrelila številne modele. Po evropski invaziji so dosegli tudi obalo na drugem koncu oceana, kjer lokalci jezdijo valove na asimetričnih deskah in si prav zdaj želijo uloviti najboljši val dneva.
Malo nižje po svetovnem zemljevidu, sredi belega dne in množice mimoidočih, grafitar iz Peruja spreminja siv zid v barvit svet. Medtem ko se ulice temperamentne latinske celine spreminjajo iz dneva v dan, pa britanski dizajn uličnega pohištva stavi s svojo vrednostjo na večnost. Konzervativna Evropa pa tudi ni nič manj ustvarjalna, ko se v kuhinji dogajajo eksperimenti in umetniki kuhanja v tradicijo zlivajo prihodnost. K dobri hrani gre tudi izbrana kapljica, njeno pridelovanje pa je vsekakor zahtevna umetnost, če jo združimo še z vizualno izkušnjo, pa dobimo veličastno in osupljivo vinsko arhitekturo. Čeprav prisega na enostavne stvari, si drzne dodati česen v sladoled, ko pripravlja posladek za kontroverznega modnega kreatorja Jeana Paula Gaultierja. Njegov osebni kuhar pač ne more postati nekdo, ki ne pozna kreativnih izzivov. Sladke prste si bomo oblizovali tudi pri nas, medtem ko bo po celem svetu dišalo po sveže pečenem kruhu. Je sploh potrebno govoriti o popolni rezini, ki je bila po vsej verjetnosti deležna tudi našega prvega ugriza, ko še nismo dodobra shodili? Kakorkoli že, spet bomo potovali po mestih sveta, ker potovanja in spremembe kraja dajejo nov zagon našemu umu, bi rekel rimski filozof Seneka, jaz dodajam, da je lahko pot tisočkrat manj pusta, če bomo z opazovanjem znali odkriti vedno nekaj novega, četudi le iz domačega naslonjača.
