現代美術の分野で彫刻家、ビジュアルアーティスト、人形デザイナー、広報担当を務めるゾラン・スルディッチ・ヤネジッチが、彫刻研究所のギャラリーで展覧会を開催します。
Kipar, vizualni umetnik, oblikovalec lutk in publicist na področju sodobne umetnosti Zoran Srdić Janežić, se bo v Galeriji Zavoda za kiparstvo predstavil z razstavo iz opusa Corpus Indeterminata (Nedefinirano telo).
Celoten razstavni projekt se deli na več delov in bo izpeljan v dveh stopnjah. Prva dva dela bosta predstavljena na razstavah v Galeriji Alkatraz in Galeriji Zavoda za kiparstvo, ki se bosta odprli na isti dan ob različnih urah.
Performans ter razstava bo v Galeriji Zavoda za kiparstvo odprta ob 19. uri. Performans bo narejen s slačenjem filcane srajce, ki je nastala iz performansa izvedenega v času bivanja v umetniškem ateljeju v Berlinu (junij), ko si je avtor 24 ur pulil dlake s pinceto. Te dlake so bile kasneje med procesom filcanja sprijete v material iz katerega je nastala srajca. Ob večji je 7 malih srajčic nastalo glede na prodajno usmerjenost galerije, prav tako pa bo na razstavi 21 pozlačenih novcev iz serije Lost & found 2010. Ta je nadaljevanje istoimenske serije iz leta 2007 in bo vključevala najdene dlake, pobrane s pisoarjev, ki bodo položene na kovance pod pleksi steklo.
Ob 21. uri bo v za ta namen neogrevani Galeriji Alkatraz umetnik predstavil skulpturo odlitka svojega telesa s prašičjo glavo, izdelanega iz svinjske masti in ocvirkov.
Razstava prevprašuje vlogo umetnika kot ustvarjalca, ki za svoje delo nujno potrebuje navdih in ji nasproti postavlja odlitek telesa, narejen po kalupu. S tem avtor med drugim izjavlja, da umetniško delo ni zgolj premišljeno in navdahnjeno ustvarjanje fizičnih predmetov, pač pa da sta enako pomembna kontekst ter kritični aganžma, ki stojita za delom.
Svinjsko mast, živilo uporabno na mnoge načine, avtor postavlja v kontekst, ki v opazovalcu ustvarja odpor. Hibrid človeka in živali opozarja na antropocentrizem naše družbe in napoveduje drugi del razstave, v kateri bo umetnik iz lastne maščobe ustvaril telo s prašičjim telesom in človeško glavo, narejenih preko 3D skenov. Te enostavne zamenjave vlog oz. rabe surovin so v vsakdanjiku tako obsežne in samoumevne, da jih niti ne prevprašujemo več, tu pa jih zagledamo v drugi luči in smo prisiljeni ponovno ovrednotiti njihov pomen in pojavnost.