「私たちが制限の中でどれだけ長く生きてきたかは関係ありません。暗い部屋に入って電気をつけると、その部屋が一日、一週間、あるいは一万時間暗闇にあったとしても問題ではありません。私たちが愛と幸福を得る能力に気づいたとき、私たちは明かりを灯します。」 – シャロン・ザルツバーグ
V življenju ženske se pojavi obdobje, ko je moški preprosto ne zanimajo več. Niti intimno, niti na splošno. Izkušnje z moškimi skozi življenje jo potisnejo do situacije, ko postane ravnodušna do njih.
Kaj se ji je zgodilo? Zakaj se je tako odločila? Preprosto – dosegla je obdobje v svojem življenju, ko se je odločila, da ima dovolj frustracije in težav z moškimi.
Tedaj ženska zapre svoje srce in moškim ne dovoli več, da bi vstopiti v njeno življenje. Ne zaupa jim, niti si ne predstavlja več, da obstaja še nekje nekdo, ki bi ga morda lahko ljubila ali on njo.
To so obdobja po razočaranjih v partnerskih odnosih. Obdobja, v katerih so jo moški prizadeli, bodisi v najstniških ali zrelih letih. Čas, v katerem je izgubila zaupanje vase in v moške, ker je verjela, da je on nekdo, ki jo bo ljubil in spoštoval. A namesto tega je prejela žaljivke, udarce, laži, bolečino in razočaranje.
Vse kar si želi je, da je ljubljena in sprejeta takšna kakršna je. Saj jo ljubezen in strast, ki prihajata iz njene duše, naredita privlačno, lepo, sijočo. Če živi v preteklosti in njeni bolečini, postane zagrenjena in moških ne želi več v svoji bližini, kaj šele v intimnem življenju.
Ko v njeno življenje najde pot pravi moški, moški, ki jo ljubi ne glede na njene rane in bolečino, tisti, ki najde pot skozi njen oklep, ki ga je zgradila okoli svojega srca, bo spet ljubila.
Spozna, da potrebuje moškega, do zadnjega diha, dokler živi in čuti, ker ljubezen je v njej in nikoli ne umre, naj se še tako trudi, da noče več ljubiti. Ljubezni preprosto ne moreš reči “ne”.
Ne glede na vse, kar se vam je zgodilo, si boste v svoji podzavesti vedno želeli biti ljubljeni in ljubiti. Rojeni ste, da ljubite – sebe, njega, njo in da ste ljubljeni na isti način. Ne skrivajte ljubezni v sebi. Ljubite!
