2019 年は記録上 2 番目に暑い年でした。

Vse odkar so leta 1880 začeli beležiti povprečje globalne temperature je leto 2019 pristalo na drugem mestu najtoplejših let v zgodovini teh meritev. Za 0,04 stopinje ga je prehitelo le leto 2016, kar je vsekakor razlog za skrb, saj se je ravno 5 najtoplejših let zgodilo od leta 2015. Torej je povsem logično napovedati, da bo leto 2020 podobno ali pa še bolj toplo. Da je bilo prejšnje desetletje najtoplejše v zgodovini, je potrdilo več organizacij: NASA, Nacionalna uprava za oceane in ozračje ter evropski program Copernicus za spremljanje podnebnih sprememb.

Tako Evropa kot oceani še nikoli niso zabeležili tako visokih temperatur. Čez lužo v ZDA pa so imeli celo drugo najbolj mokro leto od leta 1880. “Opazujemo lahko, kako se podnebje segreva pred našimi očmi,” je kritičen Noah Diffenbaugh, profesor znanosti na univerzi Stanford. Že 43. zapored smo namreč zabeležili nadpovprečno visoke temperature tako ozračja kot morja.

Kot glavnega za to dogajanje seveda krivijo človeka, ki s svojim početjem okolju ne prinaša nič dobrega. Svet se je od industrijske revolucije segrel za več kot eno stopinjo Celzija in že lahko opazujemo drastične spremembe v obliki taljenja ledenikov ter naravnih katastrof. Z enakim tempom izgorevanja fosilnih goriv naj bi se do konca tega stoletja globalna temperatura dvignila za dve oziroma pet stopinj, kar bi močno poslabšalo kakovost življenja na Zemlji. Že samo dve stopinji več bi pomenili izginotje 99 odstotkov koralnih grebenov, 70 odstotkov plaž pa bi izginilo pod morjem. Pod vodo bi lahko bilo tudi marsikatero obvodno mesto.

Poleg vseh naravnih katastrof je najkrajšo potegnila Avstralija, katero že več kot mesec dni uničuje grozljiv požar epskih razsežnosti. Ta je odgovoren za smrt na stotine milijonov živali ter uničenje velikega števila domov. Medtem pri nas uživamo v precej mili zimi, ki je je marsikdo vesel. Mraz nam ponavadi ni všeč in to je razumljivo. Vseeno pa pozabljamo, da so letni časi ključnega pomena, da človek na Zemlji sploh obstaja. Da ta naravni cikel skrbi ne samo za preživetje živali, ki potrebujejo zimski spanec, temveč za uspevanje rastlin in poljščin. Nihanje temperatur zmoti ritem vseh živih bitij, zato po gozdovih še vedno kolovratijo medvedje, iz tal pa že poganjajo spomladanske cvetlice.

Svet se je skozi zgodovino večkrat segreval in ohlajal, a prehod med enim in drugim je trajal tisočletja, in nikoli tako hitro, kot se to dogaja v tem trenutku.

Razlog za skrb? DA!